V aktualnih prispevkih o energetskem zasebnem podjetju Star Solar, ki se je kot čarovniški trik pojavil v lasti predsednika vlade Roberta Goloba, manjka še nekaj relevantnih informacij iz zgodovine delovanja Roberta Goloba, da bi lahko razumeli ustrezen kontekst, kaj pravzaprav predstavlja Robert Golob, pa tudi slovenske institucije nadzora v imenu pravne države.
KPK torej na podlagi prijave preiskuje, ali pravne formalnosti ustrezajo funkciji predsednika vlade (vodji države), ki je hkrati lastnik zasebnega podjetja, ki mastno posluje tudi z državnimi podjetji. Kaj bi “prosti trg” z uspešnimi in rastočimi zasebnimi podjetji brez države, mar ne. Naloga KPK je, da opravi svojo formalno funkcijo in javnosti na koncu sporoči, da je pravno vse okej in da je zato pač v vseh ozirih vse okej, kar naj bi pomenilo – legalno in zato baje pošteno. V najslabšem primeru bo morala KPK sporočit, da pravno nekaj ni povsem okej, da bo predsednik vlade lahko v določenem skrajno resno zastavljenem roku s pomočjo dobro plačanih pravnikov na trgu, ki predvsem za mastne plačnike dobro opravljajo delo v imenu demokracije, pravice in pravičnosti, pač popravil pravno formalne brezveznosti in potem bo baje spet vse okej.
Kaj bo slej ko prej vse okej? V zadnjem primeru to, da je pravno gledano Robert Golob postal lastnik podjetja Star Solar, ker ga je dobil v ločitvenem postopku od bivše žene Jane Nemec (Golob). Žena naj bi bila prej lastnica podjetja, prava gurujka področja energetike. Direktorica energetskega podjetja pa je kar devetnajstletna hči Roberta Goloba! Zagotovo izjemno sposobna deklica. To so upi naše bodočnosti. Vzori za mladino! Jana Nemec do zdaj javnosti ni bila znana kot lastnica česar koli na področju energetike, ampak kot vodja zasebnega vrtca Hiša otrok Sonček (leta 2011-2012), ki je deloval kar v prostorih Istrabenza (Gen-i je proizvod Istrabenza, o čemer več v nadaljevanju). Vrtec je bil zavoljo udobja petičnežev namenjen otrokom zaposlenih, pri čemer je bilo sporno to, da se je finančno napajal iz državne malhe. Ampak na koncu, ko so se neke sitnobe pritožile, se je pravno formalno vse uredilo in karavana je šla dalje, kajti za premožne ni problemov, ki jih ne bi bilo možno uredit tako ali drugače (razen če postanejo tarča močnejših mafijsko delujočih lobijev, ki nadvladujejo državo), da vedno večji profiti in udobje ne bi bili ogroženi. Čar sodobnega kapitalističnega fevdalizma je v tem, da kariera ni odraz osebnega znanja, angažmaja, nadarjenosti, sposobnosti in vrednot, ampak se kariero preprosto kupi, zato je lahko podjetni posameznik včeraj direktor vrtca ali galerije, danes lastnik energetskega podjetja, jutri pa že lastnik kakšne države ali vesoljskega pristanišča na Marsu. In otroci premožnih staršev prejmejo že za darilo ob rojstnem dnevu, ki obeležuje formalno polnoletnost, takšno ali drugačno podjetje, ki ga baje vodijo, finančno kakopak zelo uspešno.
Ampak denar za veleslavne investicije v kupljena podjetja, kariere in kupljen uspeh je treba od nekod pograbit, kar ni samo po sebi umevno. Nekoč socialistično komunistične države v Evropi, ki so v začetku devetdesetih let, ko so ravno stopale na pot demokratizacije in možen razvoj pravega socializma (Jugoslavija in SZ, plus padec berlinskega zidu), doživele udar in izgubile vojno s pošastmi zahodne korporacijske globalne diktature, so bile po diktatu predvsem Amerike pahnjene v t. i. tranzicijo (Slovenija v zameno za priznanje samostojnosti). To je pomenilo, da se ljudstvu prodaja lažnive propagandne puhlice o več demokracije in možnosti za več ekonomske blaginje na prostem trgu, medtem ko se s pomočjo na novo napisane zakonodaje in raznih ukrepov plenjenja državnega premoženja umetno ustvari večjo ali manjšo maso bolj ali manj premožnih državljanov (na povsem politično klientelističen način), ki dobijo v roke poklonjena tudi razna državna podjetja (v Rusiji so tako zrasli oligarhi pod tranzicijskim predsednikom Jelcinom, ki je ves prodan, nažgan in bebav deloval po navodilih Billa Clintona). Rop države je bil izveden npr. tudi s pomočjo denacionalizacije, ki je potekala v imenu verske mantre, da je bil celoten jugoslovanski režim zločin, ki je okradel nekoč domnevno uboge premožne kapitaliste (tudi in še posebej RKC), zaradi česar bi se morali pokesat in vrnit ubogim okradenim bogatašem in zasužnjevalcem delovne sile (ki so večinoma itak že pomrli, tako da so na loteriji pridobivali razni sorodniki sorodnikov) premoženje, tudi v naravi (še posebej RKC!). Da poneumljani in zavajani državljani ne bi preveč kritično opazovali, kaj se dogaja, so poskušali kritično maso ljudi podkupit z Jazbinškovim zakonom. Na tak način naj bi veliko državljanov kupilo stanovanja zelo poceni (razen denacionaliziranih stanovanj, v katerih so bivale jebene stranke državnega ropa) in se zato naivno počutili dobro kot soudeleženi v zločinu. Zgodilo se je tudi mafijsko poslovanje s certifikati, za katere so po navodilu domačih ekonomistov večinoma državljani mislili, da so ničvredni. “Ničvredne” certifikate so množično kupovali notranje bolje informirani posamezniki, mastno obogateli in zapustili državo (na primer Darko Horvat, šef in guru tudi naše aktualne predsednice države Nataše Pirc Musar z možem). Prevara stoletja je uspela in kolaborantski državni izdajalci, ki še danes nimajo imen v javnosti, so se posmehovali naivnim podkupljenim državljanom, ki so korakali v bodočnost, v kateri tudi streha nad glavo ne bo več samoumevna, ker bo tudi in še posebej nepremičninski trg na razprodaji za premožne tujce in par domačinov! Ampak pomembno je, da je bilo vse tiho, ko se je odprla fronta razprodaje in poklanjanja državnega premoženja in slovenske zemlje, ki je pogoj za hrano, stanovanja …! Vse to in še mnogo več se je dogajalo (na primer izničenje pravne zaščite kulture in na primer knjige kot blaga s posebnim poslanstvom ipd.).
Medtem nam Spomenka Hribar še ob koncu leta 2023 ob državnem prazniku samostojnosti z zelo prijaznim in dobrohotnim izrazom na obrazu lapa, kako je mnenja, da večina v Demosu ni imela pojma, kaj se bo zgodilo z državo – da bo sledila kraja in razprodaja! Škandalozna izjava, ki lahko v medijih izpade prepričljivo le v primeru visoke stopnje prepričanja, da večina državljanov ne premore višje inteligence, informiranosti in spomina od povprečne žabe na Barju!!! Srhljivo je, da ideja o nizki zavesti in informiranosti večine državljanov niti ni napačna. Da ne bo pomote … Ne presojam o tem, ali je Spomenka Hribar od nekdaj medijska ljubljenka za pojasnila o zgodovini slovenske samostojnosti, ker se ji dejansko kljub prisostvovanju v procesu ne sanja o ničemer relevantnem nič in je bila v osamosvojitvenih procesih poleg za okras in kasnejšo medijsko uporabo, ali se ji sanja dovolj in kot podoba prijazne in moralne osebe preprosto zavaja, naklada in laže. O tem ne presojam. Trdim pa, da poleg moraliziranja, ki boža naša ušesa, zlahka izgovarja popolne neumnosti, ki pomembno izkrivljajo zavedanje realnosti.
Naj se vrnem k izjemnemu uspehu aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba! Enega izmed tranzicijskih dobičkarjev, o čemer se ni v medijih govorilo niti v predvolilni udarni medijski kampanji, kaj šele kasneje! Prvi pomemben podatek je, da je Robert Golob sin Valentina Goloba, ki je bil v Jugoslaviji od leta 1976 direktor Soških elektrarn. Sin Robert je korakal po uhojeni poti in se za prihodnost, kakršna nam je bila predpisana, izobraževal tudi v Ameriki. Pod Drnovškovo vlado je Robert Golob postal državni sekretar za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo! Pomembna funkcija, s pomočjo katere so se napisali ustrezni zakoni za področje energetike, na katerem bo prehodni politik deloval na trgu v spregi z državo. Tako je Robert Golob začel podjetniško kariero in decembra leta 2002 ustanovil zasebno energetsko podjetje Strela-G. Samo izbrani profili si lahko privoščijo ustanovit zasebno podjetje le za tri mesece in se jim ni treba ukvarjat z uspehom podjetja, ki ne obstaja – uspeh namreč. Kajti po treh mesecih se je podjetje Strela-G preimenovalo v Istrabenz energetski sistemi, v katerem je imel Istrabenz 90% lastniški delež. Golob je ostal na čelu podjetja, pri čemer je podjetje dobilo od Istrabenza za darilo obilno finančno injekcijo. Odlično sodelovanje z Igorjem Bavčarjem na čelu Istrabenza, s še enim tranzicijskim profiterjem s politično izkaznico od LDS do SDS, ni moglo spodletet. Obstajajo “podjetniki”, ki jim ne more spodletet in sposobni posamezniki, ki jim mora spodletet že na prvem kuclju. Preleganje kapitala s kupa na kup in sklepanje partnerstev se je nadaljevalo. Najprej partnerstvo Istrabenza z Gorenjem, potem odkup polovice deleža s strani podjetja Gen energija, ki je imelo v lasti del Nuklerane elektrarne Krško in kasneje nastanek Gen-i. Ves čas izvajanja čarovnij s prelaganjem kapitala, izčrpavanjem in mešetarjenjem z državnimi podjetji je bil Golob eden izmed profiterskih čarovnikov, ki je na koncu sedel na vrhu državnega podjetja Gen-i, ki je po logiki stvari ustvarilo sivo cono zasebnega delovanja, preko česar so ignorirali Lahovnikov zakon o izplačevanju plač in si izplačevali mastne letne dohodke, ki jih Robert Golob imenuje nagrada za delovno uspešnost (dobiček podjetja).
Podjetje Gen-i je preneslo tudi tako izjemne kadre, kot je npr. Anton Krkovič. Bil je zaposlen na Gen-i kot Golobov svetovalec. Preiskava o omenjeni zakonski sivini naj bi potekala na NPU, odkar je postal Golob predsednik vlade. Kot kaže, se na NPU “preiskava” bolj osmraja v predalu, kot pa da bi kar koli pod pojmom “preiskava” potekalo. Upam, da je jasno, zakaj Globovo nadvladovanje ministrstva za notranje zadeve in spor z Bobnarjevo ni brezvezen politični hec. Nadzor nad organi pregona in sodstvom je za tranzicijske dobičkarje prvega in ključnega pomena. In ja! To so državljani Slovenije izvolili po navodilu medijev. In sploh ni bilo težko. Samo eno mantro je bilo treba lajnat z antijanša pamfleti in ob tem ponujat enega in edinega kandidata kot edinega odrešenika. Tako preposto je vodenje državljanov, zato ni čisto nič nenavadnega, da se je Sloveniji zgodila tako sramotna razprodaja in kolonizacija skozi devetdeseta, kar poteka še danes.
In zdaj … hahaha … naj bi Golobova vlada poskrbela, da bi Slovenija končno začela pometat s korupcijo, nepotizmom in klientelizmom, da javna sfera (zdravstvo, šolstvo, neprofitna stanovanja, oskrba bolnih in ostarelih, javni nacionalni medij …) ne bi propadla. Kdor verjame takšnim pravljicam, je mentalno zaostal. Za primer podjetja Star Solar lahko rečem le, da že vnaprej zeham in pričakujem nadaljevanje norčevanja iz državljanov, ki bomo kakopak na koncu slišali, da je po zakonu vse v redu. Če kaj ni bilo v redu, pa še bo v redu. Vse legalno, vse okej. Tako piše v zakonu. Če kaj ne piše, bo pa dopisano. Vse v redu. Pravna država pač.