Oglejte si spodnji prispevek pod pomenljivim naslovom Joc Pečečnik razburil in užalil goričanske šivilje, ki je podan v videoposnetku!
Na prvi vtis bo v skladu s programiranjem ljudstva verjetno večina izmed vas čustveno odreagirala z razumevanjem do odziva šivilj. Kako žalostno. Zgroženi boste nad Pečečnikovo brezbrižnostjo v retoriki, češ da bodo odpuščene šivilje itak na Zavodu za zaposlovanje prejele enako nizek znesek v nadomestilo, kot so ga prejemale za redno delo. Ob tem bodo pa celo proste, brez garanja za stroji. Pečečnik ob tem še poudari, da podjetje nima prihodnosti, saj niti dodatne delovne sile ne dobijo več.
Vsem nam je jasno, da delovne sile ne dobijo, ker gre za nenavdihujoče delovno okolje na porazno bedni plači. In vsi vemo, da bi lahko dobili delovno silo, če bi se jim zdelo vredno. Izkoriščali bi pač priseljene delavce za enako mizerno plačo, ker zakon to dovoljuje!!! Enako kot v primeru nekdanje Mure gre torej le za mafijsko izčrpavanje podjetij, pri čemer ni težnje po realni investiciji v kreativo, kar je bistvo podjetja, in v modernizacijo. Joc Pečečnik je itak predstavnik pojma uspeha sodobnega kapitalizma. Na videz totalno nesposoben. Vsak projekt, ki se ga loti kot altruističen investitor, je nasedla ladja, na kateri se “nesrečni idealist” baje utopi. Plečnikov stadion! Spomeniško varovana vila na Hrvaškem, ki začuda doživi celo požar, potem pa še aretacijo poslovnega partnerja zaradi utemeljenih sumov korupcije. O, kakšna smola! V Slovenijo je med pandemojo uvozil poceni maske, za kar ga je grda država spet oropala in dobrodelna investicija je šla bojda v franže. O, spet smola. In potem se loti podjetnik še domnevno reševat podjetje brez realne perspektive in razglasi stečaj! Pečečnik je pojem uspešnega kapitalista, saj bolj ko se izkazuje totalno nesposoben in baje na videz osupljivo naiven, bolj trdno je njegovo sedlo premožnega podjetnika. Noben domnevni poslovni propad, ki bi slehernika že stokrat pokopal, se njega niti ne dotakne. Daleč od tega! Pečečnik je simbol poslovnega uspeha, kajti le najbolj sposobni v režimu, ki ga živimo, kujejo zgodbo o uspehu tudi na serijskih neuspehih. Poskusite! in morda boste dojeli, da čudeži obstajajo, le da se vas izogibajo.
In zdaj k bistvu! Kako se odzovejo zgrožene delavke?! Kot prvo se počutijo ponižane, ker Pečečnik govori o njih kot o nečem povsem pogrešljivem. Brez človeškega odnosa. A kaj odpuščen kader najbolj zaskrbi? To je ključno vprašanje, ki pojasnjuje tragedijo programiranja mentalitete deprivilegiranih!!! Zaskrbi jih, da jih bo družba dojemala kot lene delavke, ki se veselijo, da bodo prejele enak dohodek, čeprav bodo brezposelne. Hitijo po programu opranih možganov pojasnjevat, kako si nobena ne želi ostat doma in da komaj čakajo, da bi spet garale, čeprav je plačilo za njihovo delo bedno. Ampak gospe so naučene, da dostojanstvo pomeni, da garaš kot suženj magari zastonj. Lahko ste prepričani, da se razni pečečniki taki mentaliteti le posmehujejo. In to še ni vse.
Gospe se hitijo opravičevat, ker so bile očitno obtoževane, da velikokrat koristijo bolniško odsotnost. Razlog za bolniške pa naj bi bilo dodatno delo na kmetijah, zaradi česar so preveč iztrošene in večkrat zbolijo. Logično, da delavci opravljajo še dodatno delo, da bi lahko plačali položnice. Ampak gospe se zaskrbljene za javni imidž zagovarjajo, da to ni res. Niso delale preveč na kmetiji in niso preveč zbolevale. To so grda obrekovanja, se hitijo zagovarjat. Gospe so povsem sprijaznjene, da nimajo pravice niti zbolevat in da se morajo tudi nam opravičevat. Meni, vam, nam!!!
Gledamo zelo utrujene, zgarane in demoralizirane gospe, ki jim država ni privoščila niti dostojne plače za dostojno kakovostno življenje, pokojnine bodo mizerne še bolj. In kdo je Pečečnik v tej zgodbi?
Pečečnik je predvsem oseba, ki zagotovo ne razume ljudi z mentaliteto dotičnih šivilj, ki trdijo, da so rade sužnje za bedno plačo, ker baje to pomeni osebno dostojanstvo. Pečečnik bi za tak dohodek gotovo raje ležal doma in se s petami tolkel po riti. Saj ni nor! Ampak šivilje pravijo, da one pa ne. Super! Morda bo Pečečnik le razmislil, če bi jih lahko vpregel za še nižjo plačo, za še več delovnih ur. Zakaj pa ne? Nekateri ljudje so pač radi sužnji. Točno tak stavek sem namreč nekoč slišala od nekega podjetnika. Da obstajajo ljudje z različnimi sposobnostmi in mentalitetami in da so nekateri ustvarjeni za sužnje. Ko tovrstni kapitalisti poslušajo, kar smo tokrat tudi slišali od šivilj, se jim le potrjuje, da imajo prav.
Kajti Pečečnik in njemu podobni pač na smisel dela in osebnega dostojanstva ne gledajo tako. Na vsakem koraku se bodo povezovali in borili za vsak cent. Za znižanje davkov na kapital, za kreditiranje, za reprogramiranje in dokapitalizacije njihovih poslovnih fiskov na eni strani in pohlepa na drugi strani. In nikoli!!! … Nikoli ne bodo rekli, da bi delali v kakršnih koli pogojih in za kakršen koli dohodek, ker jim to bojda predstavlja osebno dostojanstvo, ker so pač radi pridni in ubogljivi. Nikoli!!! Zelo dobro razumejo razliko med taboriščem in delom za dobiček. In z veseljem izkoristijo ljudi, ki jim taborišče predstavlja vir osebnega smisla in dostojanstva.
In na žalost se moram, kar se mentalitete tiče, v tem delu strinjat s Pečečnikom. Moral bi dobit po buči, ampak ne bo. Ker delavci in delavke pač radi garajo in se iztrošijo na mizernem minimalcu in baje jočejo, če jih gospodarji pošljejo počivat domov, tudi če prejmejo za to enak mesečni znesek. Grozljivo! Programiranje za sužnje uspešno. Konec zgodbe.