Bizarno javno prepiranje zaradi želje Magnifica, da bi koncertiral v Tivoliju, in nasprotovanja naravovarstvene organizacije s podpornimi podpisniki javnega pisma, odlično ponazarja kaotično, neorganizirano in neprofesionalno delovanje v naši državi! Temu primerna je tudi absurdna komunikacija z javnostjo. Kot bi ušli iz bizarnega stripa o plemenski združbi, ki se uči moraliziranja, a se hkrati ne ravno uspešno trudi razumet prednosti civilizacije.
Zakaj Magnifico ne bi smel kocertirat v Tivoliju, medtem ko so se razni drugi družabni dogodki v ljubljanskem krajinskem parku lahko odvili s privoljenjem vseh poverjenih državnih institucij. Ljudje so se večinoma razdelili v dva tabora na najbolj banalni osnovi. Prvi tabor vključuje tiste sebičneže, ki jih briga le to, da bi se pač radi zabavali na Magnificovem koncertu v Tivoliju. Ker so feni. Na vse kriplje se trudijo v slogu najbolj prodanega odvetnika iskat izgovore za svojo sebično željo in jih ne moti, da s popolnoma neustreznimi primerjavami izpadejo magari objestne budale. Važen je interes. V tem se mnogi državljani nič ne razlikujejo od politikov, ki jih sicer najraje kritizirajo zaradi odsotnosti morale, vesti in realne skrbi za dobrobit vseh državljanov.
Na drugi strani brega so podporniki okoljevarstvene akcije za prepoved komercialnih dogodkov, kakršen bi bil tudi Magnificov koncert. Njihovi argumenti so zgolj v osnovi tehtni. Nikakor nikomur ni treba bit ravno zagret okoljevarstveni aktivist, da bi se zavedal, kako pomembno je dandanes varovanje prostorov in še posebej naravnih zakladov, kar krajinski parki brez dvoma so, pred brutalno komercializacijo, ki zavoljo dobička arogantne peščice v spregi s prodano politiko uničuje kakovost bivanja ljudi in živali v imenu razprodaje vsega, kar obstaja, leze in gre. Za to, da se razvije občutek za pomen ohranjanja okolja, je nujno zgolj to, da oseba ni aroganten in sebičen tepec!
Seveda se v osnovi pridružujem podpisnikom, ki nasprotujejo dovoljenju za izvedbo Magnificovega koncerta, vendar pa se ne bi podpisala pod pisni odziv okoljevarstvene organizacije z oskopljeno obrazložitvijo, ker – kot večkrat poudarjam – ne maram občutka, ko se ljudje norčujejo iz mene. To v tem primeru pomeni, da je bil brižen okoljevarstveni odziv s pojasnili tako skop in mestoma celo komičen s poudarki na ogroženost enega hroščka in neke posebne rastline, da mi je bilo takoj jasno, kakšni bodo odzivi Magnificovih fenov. Kako bodo uživali v posmehovanju in zagnali pravo kampanjo prikazovanja okoljevarstvenikov v luči navadnih zmešanih norcev, ki pač težijo folku vse do točke, ko bi bil najboljši predlog, da se državljani kar ubijemo, da se bo lahko vsaka redka rastlinca ali nek hrošček neovirano množil. To so si navijači za Magnificov koncert zlahka privoščili v javnosti, ker so se v Tivoliju in na Rožniku že odvijali množični dogodki, za katere jim nihče v imenu profesionalnega delovanja na ravni države pač ni pojasnil, zakaj nekateri lahko, Magnifico pa ne. Če ni najbolj pomembnega pojasnila, pomeni, da so razlage prepuščene laični javnosti, kar se po logiki stvari razvije v prepirljivo burko totalnega absurda. Sprašujem se, zakaj neka domnevno profesionalna organizacija to dopusti ali ji zmešnjava celo godi?
Mnogi ljudje ne zaznavajo niti razlike med športno dejavnostjo v parku – na primer organizacijo teka, pri čemer se postavi en šotor, v katerem brenka par glasbenikov – in množičnim koncertom, na katerem se naenkrat nagnete na tisoče žurerskega folka, ki na polno popiva, se drogira in smeti! Ja, takšen množičen žur brez dvoma povzroči razdejanje, ki pač ni primerljivo s sprehajanjem kužkov po parku, raznimi športnimi dogodki ipd.
Ampak ljudje se pametno spomnijo, da se na Rožniku vsako leto odvija tudi kresovanje. Rožnik sicer ni povsem enak prostor kot Tivoli, ampak bistvo je drugje. Ne gre za to, da bi morali Tivoli ali Rožnik izpraznit in ogradit od ljudi ter prepovedat vse dogodke. Osebno sicer menim, da tudi posledice kresovanja glede na naravo obnašanja ljudi in varovanja dogodka, prav tako niso primerljive s predvidenimi posledicami pop koncerta. Pa tudi če bi primerljivo bilo, gre v primeru kresovanja za kulturni dogodek izjemnega pomena, ki se zgodi enkrat na leto! Magnifico, ki je pač pop izvajalec kot mnogi drugi, pa ni izjemen kulturni spomenik, ki simbolno prezentira kulturni ritual posebnega pomena, ampak je le pop izvajalec, ki želi tržit svoj koncert v Tivoliju, kar bi lahko želeli tudi premnogi drugi. Razen če smo postali že tako usekani in pokvarjeni, da bi politično podporo in prijateljstvo določenega izvajalca z županom Zoranom Jankovićem umevali kot kulturni pojav posebnega pomena.
Vendar so me Magnificovi feni zlahka postavili na preizkušnjo, pred kakršno me omleden in skop odziv okoljevarstvenikov ni zaščitil. Začeli so kričat, zakaj je DJ Umek lahko razgrajal v Tivoliju z rejv partijem za skoraj 20 tisoč nažganih in zadetih žurerjev, Magnifico pa ne sme. Na prvo žogo je bil to brez dvoma tehten argument, zaradi katerega so se po družbenih omrežjih razširile celo špekulacije, da Magnificu gotovo nagajajo neki SDS-ovci v komisiji, ki blefirajo zavzemanje za zelene zadeve domnevno norih veganov, hroščeljubcev in gomoljkofanatikov. Te špekulacije seveda nisem kupila, ker med podpisniki pač niso bili pretežno zlobni SDS-ovci, ki bi radi nagajali Magnificu in Zokiju, pa tudi zelo nenavadno se mi je zdelo, da bi DJ Umek pridobil dovoljenje, da po Tivoliju smeti in razgraja s svojimi feni le za svoj dobiček. Bilo bi možno v naši skorumpirani in politikantsko onesnaženi podalpski deželi, ampak kadar se nekaj izkazuje za preočitno objestnost brez primerjave, je le bolje vsaj dvakrat preverit dejstva. Kar zamerim okoljevarstveni organizaciji, je, da me kot državljanko postavljajo v položaj, ko moram sama brskat za podatki o nečem, o čemer bi morali oni javnosti poročat! S tem bi pokazali, da jim lahko zaupamo, ker imajo razčiščene pojme, vedo, kaj delajo, in ker obstaja ustrezen organizacijski koncept. Nič od tega niso storili! Ne vzbujajo zadostnega zaupanja in ne dokazujejo neoporečnosti sistematičnega delovanja. Ali sploh obstaja?
Z osvežitvijo spomina sem ugotovila, da je DJ Umek pred leti organiziral dobrodelni koncert pod sloganom Žur z razlogom, na katerem so zbirali denar za pomoč otrokom, ki so žrtve kaznivega dejanja. DJ Umek je pač v tem primeru imel plemenit in za svoj žep neprofitabilen cilj, Magnifico pač ne. Že slišim pripombe, češ da je to vseeno, saj vse tiste travice, ptički, ki gnezdijo, in hrošči enako nastradajo, če je podivjan in prehrupen žur dobrodelen ali pa ne. Se po eni strani strinjam in osebno nasprotujem takšni vrsti množičnih dogodkov v Tivoliju v vsakem primeru!!! Vseeno pa ni vseeno! To bi bilo vsem jasno, če bi okoljevarstvena organizacija v imenu države znala predstavit javnosti svoj koncept delovanja. Vendar ga očitno ne zna, ker zelo verjetno ni črno na belem ustrezno dodelan!
Ocena, koliko množičnih dogodkov in kakšne vrste prenese park Tivoli na leto, mora bit kakovostna, utemeljena in transparentna. Hkrati mora vsebovat pravičnost do vseh možnih izvajalcev. Ker za to namreč gre!!! Ni nujno najhujši problem, če se enkrat na pet let organizira invaziven množični dogodek. Nastane pa velik problem za ohranjanje naravnega bisera sredi mesta, če bi se takšni dogodki preveč namnožili. Zato je treba ustvarit sprejemljivo selekcijo. Dogodki s posebnim športnim, kulturnim ali dobrodelnim namenom so dopustni z jasno navedbo števila sprejemljivih dogodkov na leto in sprejemljivega števila ljudi. In ne, Woodstock z nepreglednim travnikom ni enak našemu krajinskemu parku z gozdom in številnimi prijetnimi živalicami.
Če odpremo Pandorino skrinjico za komercialne dogodke v sodobni skomericalizirani greznici, zaradi kakršne so za moje pojme že totalno uničene v ključni lepoti, vzdušju, smislu in namenu Benetke, pa tudi mnoga druga nekoč čudovita mesta in naravni kraji s poanto, pot želenega povratka na bo lahka. Zato me argumenti, ki vsebujejo zglede, kako nekatere države pod udarom množičnega turizma in podobnih profitabilnih dejavnosti ravnajo v tujini pod kapitalistično diktaturo, res ne ganejo. Slovenija je majhna država in je že na dobri poti, da razprodana in izčrpana konča v prihodnosti zelo bedno. Od resnih okoljevarstvenikov bi pričakovala, da znajo tovrstne dileme državljanom predočit! Da se moramo odločit tudi na tej ravni, v kakšni državi želimo živet v bodočnosti!
Če bi se torej z Magnificom odprla pipica za profitne koncerte v Tivoliju, ni razloga, da si koncertiranja v Tivoliju namesto na potratnem in nenavdihujočem sivem stadionu v Stožicah ne bi želeli še številni bendi in posamezni izvajalci. Si res želimo, da krajinski park postane le še uničen naravni prostor za masovne profitne žure, ker si skoraj nihče ne želi koncertirat v Jankovićevem sivem spomeniku sebi v Stožicah?
Ker javnosti država ne pojasnjuje ničesar, sem zaznala, da mnogi Magnificovi feni podajajo za primer Hyde park v Londonu, kjer se odvijajo tudi koncerti. Pa sem morala nejeverno, da bi v Londonu kar dopuščali prosto koncertiranje na horuk, spet sama brskat za podatki. Bilo bi možno, glede na to, da je Velika Britanija itak postala ena izmed držav, ki ji vlada predvsem politika kapitala in lobijev, pri čemer kakovost bivanja državljanov drastično pada v vseh ozirih. Kar je bil London nekoč, pač danes ni več v nobenem oziru. Enako velja za Pariz, Barcelono in še mnoge nekdanje priljubljene evropske prestolnice.
Vseeno so tudi množični dogodki v Hyde parku organizacijsko vodeni z jasnimi številkami, ki naj bi ščitile park pred radikalnim propadanjem. Ne, ne uspeva jim dobro in biodiverziteta je baje že zelo uničena, kar seveda pohlepnih trubokapitalistov, med katere spadajo tudi razni zvezdniki, bolj malo briga. Ubožno varovanje krajinskega parka v Londonu pa je vendarle omejevano, še posebej zaradi pritožb in pobud Londončanov. Tako so morali odgovorni že leta 2012 zniževat število koncertov s 13 dogodkov na leto na le predvidenih 9 množičnih dogodkov. Dopustnost števila obiskovalcev glede na velikost parka s približno 80.000 na 65.000 ali v nekaterih primerih na 50 000 ljudi. In ne le to! Znižat so morali jakost decibelov pri dopustnosti proizvajanja hrupa, saj tudi pretiran hrup predstavlja še kako relevantno onesnaževanje okolja in neželene posledice za živali in ljudi.
Boji in zaskrbljenost zaradi neustreznega izkoriščanja in onesnaževanja Hyde parka se sicer odvijajo neprestano in tudi letos. Nikakor ne drži, da je Hyde park kar odprt za koncerte kadar koli, v kakršnem koli obsegu in pod kakršnimi koli pogoji. Še manj drži, da ne obstajajo problemi in da so zgled vestnega ravnanja. Kako se razni izvajalci cufajo, da v danih okvirih omejitev dobijo priložnost za nastop v Hyde parku, ne vem. Ampak obstaja nek sistem, ki ga vsi poznajo in se ga morajo držat, dokler ne pride do odpora in pozivov k izboljšavam. Leta 1976 je bilo v Hyde parku še dovoljeno, da je bend Queen nastopal sicer brezplačno in v park se je nagnetlo skoraj 180 000 ljudi. Takšne objestnosti si danes ni mogoče več privoščit. Na srečo Londončanov. Pravila igre se spreminjajo tudi s časom, glede na ugotovitve, kaj določen vzrok prinaša v posledicah.
Problem v Sloveniji je pa več kot očiten. Nikomur ni jasno, kako s Tivolijem in Rožnikom država upravlja na ravni obiskovanja in organizacije prireditev. Kakšna so pravila igre, ki morajo veljat za vse enako? Ali sploh obstaja ustrezno izmerjen, vzdržen in transparenten koncept? Glede na odziv okoljevarstvene organizacije, ki je bil predvsem čustveno ganljiv, bistveno manj pa operativno zadovoljujoče informativen, sklepam, da se še iščejo in da so zaenkrat plačani predvsem za to, da se pač lovijo. Torej ni nič presenetljivega, da je bila tudi njihova zavrnitev koncerta s strani Magnificovega menedžerja z lahkoto sesuta in vrnjena v odločanje zaradi proceduralne napake. Mi smo itak dežela proceduralnih napak, v kolikor sploh obstaja kakšna procedura. Nedopustno!!!