V Sloveniji je bilo spremljanje poročanja o atentatu na Donalda Trumpa takoj po krvavem dogodku posebno doživetje, ker se je atentat po našem času zgodil sredi poletne noči. Celo med vikendom. Redki ponočnjaki, ki smo na družbenih omrežjih zasledili, kaj se dogaja v Ameriki, smo verjetno večinoma takoj preklopili na CNN. Kaj drugega nam ni preostalo. Dominantna medijska scena v Sloveniji namreč ponoči spi in očitno ne obstaja nikakršno dežurstvo vsaj za izredne dogodke. Televizijski mediji so sploh povsem mrtvi. Zgolj s kratko notico o atentatu me je Google v uglednem času usmeril le na spletni medij Metropolitan. Ob spremljanju programa na CNN, kjer je dramatično dogajanje kar kipelo z ekrana, in preklopu na popolno medijsko mrtvilo v Sloveniji, sem pomislila, kako bi bilo, če bi v bližino padla atomska bomba. Ponočnjaki bi morda panično tekali naokrog, ostali pa bi globoko spali. Red je red. Ko bi se preživeli novinarji prebudili v novo jutro, bi – še preden bi pokukali skozi okno – najprej preverili, kaj ukazuje za novico dneva Reuters in začeli s kopiranjem besed. Delo, ki ga sicer zlahka prepustiš robotom.
Neposredno poročanje in obravnava dogodka na CNN je bilo seveda prav tako bizarno doživetje brez primerjave. Zelo pomembno in neprecenljivo predvsem zato, ker sem lahko spremljala postavljanje temeljev za medijsko naracijo v prihodnjih dneh, ko bomo poslušali rezultate izjemnih preiskav o vzrokih, izvedbi in izvršitelju streljanja. Najprej je treba ovekovečit osnovne informacije. Atentat na Donalda Trumpa se je zgodil na političnem shodu v Pensilvaniji. V možganih, ki meljejo o dogajanju, nikoli ne smemo potisnit v ozadje ključnih dejstev. Da so vsi obiskovalci shoda v pričakovanju na govor Trumpa vstopili na omejeno varovano območje preko detektorjev za kovine. Nihče od obiskovalcev na omejenem območju shoda ni smel posedovat orožja. Vsi predsedniški predvolilni shodi naj bi bili deležni najbolj vrhunske organizacije in izvedbe varovanja, s pomočjo vrhunske obveščevalne in varnostne službe v Ameriki. Upam, da ni treba posebej opozarjat, da govorimo o močni državi, ki je zelo ponosna na svojo vojsko, CIO in FBI. Policijsko varovanje je zgolj dodatek. Vsakemu osnovnošolčku je lahko jasno, da v sklop zgolj ustreznega varovanja spada tudi področje izven omejenega prostora shoda, še posebej visoke stavbe v bližini, od koder bi bilo enostavno streljat v živo tarčo na odru za govorniškim pultom. Na vsaki tovrstni stavbi s pregledom na oder običajno stojijo specialci v neprebojnih jopičih, s čeladami in orožjem v pripravljenosti. To je zgolj osnova, ne višja matematika organizacije varovanja. In še nečesa ne smemo pozabit!!! Na tovrstnih predvolilnih shodih se drenja masa novinarjev in fotografov. Poleg njih pa ima skoraj vsak udeleženec shoda pri sebi telefon s kamero.
In kakšno poročanje sem spremljala na CNN? Več ur so brez prestanka predvajali le skrajno omejen prizor Donalda Trumpa, ki se je sredi govora prijel za uho in poniknil na tla. Okrog Trumpa so se nadrenjali varnostniki v opravi in črnih očalih, kot da bi bili na avdiciji za nov del filma Matrica, ga pobirali s tal ter okrvavljenega po obrazu, zmečkanega in pretresenega vlekli s prizorišča. Trump je izkoristil trenutek in občinstvo pozval k salutiranju s pestjo v zrak. Ljudje so vzklikali “USA, USA, USA!” Zanimivo je bilo, da obiskovalci, ki so sedeli tik za Trumpom na tribuni, niso začeli brezglavo panično tekat gor in dol, ampak so dokaj pridno ostali na svojh mestih. Verjetno so prejeli takšno navodilo in ga na srečo pretreseni upoštevali. Tam nekje v gužvi je bil eden izmed gledalcev ubit, dva pa huje ranjena. Tega prizora videli nismo. Več ur se je odvijalo le rolanje enega in istega prizora padlega in okrvavljenega Trumpa ter studijsko zgroženo čvekanje o nezaslišanem porastu nasilja, ki je nedopustno za demokratično državo … blablabla … Celotna retorika je bila usmerjena v moralistične površinske flancarije o nasilju. Izogibanje izrazu atentat je bilo več kot očitno. Kajti beseda “atentat” predvideva povsem drugačno retoriko od splošnega nakladanja o porastu nasilnega vzdušja v državi in na svetu. Vprašanja, ki se porodijo v možganih ob izrazu “atentat”, so vezana na skrbno premišljeno in organizirano dejanje, ki nima veliko neposredne zveze z nekakšnim splošnim nasiljem, ampak z zelo pragmatičnim in hladnim delovanjem s ciljem definitivne odstranitve nekoga s terena. Ni šlo tudi za nikakršen “poskus atentata”, kot so radi poročali mediji že v primeru atentata na Roberta Fica. Če bi šlo le za poskus, bi pomenilo, da je bilo streljanje na živo tarčo preprečeno. Če žrtev atentata preživi, še ne pomeni, da se ni zgodil atentat!
Več ur sem se naposlušala zgolj obveščanja, da je bilo streljanje (slišani so bili trije zaporedni streli) izvršeno z visoke stavbe daaaaaleč stran in povsem izven področja shoda. Gledalec si je na podlagi omenjenega nakladanja ustvaril pač sliko v glavi, da naj bi šlo za visoko stavbo res zelo daleč stran, ki je tudi najbolj izurjena CIA ali FBI lahko spregledata kot možen kraj za izvedbo atentata. Da je takšen atentat, ki je smrtni strel v glavo zgrešil le za nekaj milimetrov in Trumpu odpihnil del uhlja, lahko izvedel le zelo izurjen ostrostrelec tam nekje … daaaaaleč stran. Nekdo z velikimi izkušnjami iz vojne, česar v Ameriki ne manjka med možnimi kandidati. Več ur s strani novinarjev na terenu ni bilo drugega poročanja. Nobenih posnetkov. Nobenih fotografij. In nobenih resnih informacij.
V tem času, sklepam, so plačani uslužbenci medijev, le spremljali kaj curlja na plano na družbenih omrežjih. Kaj so fotografirali ali posneli obiskovalci shoda in kakšen doseg pozornosti uživajo na družbenih omrežjih. Po več urah se je zgodila še ena zoprnost. Zvočni zid je prebil obiskovalec shoda, ki je v kamero tulil, da so on in skupina drugih dlje časa gledali, kako se je po stavbi plazil nekdo z orožjem, ki ga je uperjal v Trumpa. Ne samo to! Očividec je trdil, da so takoj opozorili policaje, ki pa so se začeli le sprehajat okrog stavbe. Očividec je tudi poudaril, da je bil začuden, zakaj zaradi očitne zaznane nevarnosti na terenu vsaj tri minute po obvestilu policije na terenu niso umaknili Donalda Trumpa z odra. In potem so odjeknili streli. Živimo v domnevno razviti tehnološki dobi in takšno obvestilo o zaznani nevarnosti mora prispet do bližnjih specialcev, ki varujejo možno tarčo umora, v nekaj sekundah. Ni se zgodilo. Klepetalci v studiu CNN so z nesrečnimi izrazi na obrazu predvajali posnetek očividca, ki bi ga ni bilo mogoče zatajit. Sledile so pridige, kako si na podlagi govorjenja tega človeka ne smemo ustvarjat nikakršnega mnenja, saj ne vemo, kdo je ta človek in zakaj govori, kar govori. Ne moremo vedet, ali naklada, laže, fantazira ali govori resnico. Resnico nam bodo povedali šele državni uslužbenci po ustrezni preiskavi in tisti pomembni možje, ki so skrbeli za varovanje Donalda Trumpa. Dokler nam oni ne povedo, kaj je resnica in kaj ni, kdo je nor in kdo ni, kdo laže in kdo ne, ne smemo nič razmišljat. Na tej točki sem se že odpravljala raje spat.
Na smolo servilnih novinarjev, ki le čakajo na politična navodila, kaj smejo objavit in izrekat ter česa ne smejo, so seveda mnogi obiskovalci posneli in fotografirali stavbo, po kateri se je sprehajal strelec, ter objavljali posnetke na internetu. Po več urah je torej tudi CNN moral objavit eno ušivo fotografijo te veleopevane stavbe. In kaj se je izkazalo? Da ni šlo za nikakršno zelo oddaljeno visoko stavbo, ampak prej za neko večjo barako, ki je stala v neposredni bližini shoda (približno stopetdeset metrov od govorniškega pulta, za katerim je stal Trump). Na edini fotografiji, ki jo je CNN končno objavil, smo videli le vrh “barake” in obris domnevnega trupla. Izgledalo je, kot da je bil strelec oblečen v vojaško uniformo. Podobno, kot jo nosijo tudi nekateri specialci, ki so varovali Trumpa. Ali gre dejansko za truplo na strehi ali morda le za vrečo krompirja, je bilo težko presodit. S takšno vrhunsko fotografijo so nas počastili.
In pozor! Novinarji CNN so povedali, da gre za fotografijo obiskovalca shoda. Ker oni na terenu očitno nimajo fotoreporterjev. Morda so dremali. Še skoraj pol ure kasneje pa se je zgodilo nekaj, zaradi česar je bilo kljub tragičnemu dogodku težko zadržat krohot. Objavili so še en videoposnetek obiskovalca shoda. Zagotovo so jih prejeli precej. Kaj so na podlagi skrbnega izbora predvajali gledalcem? Posnetek, na katerem smo gledali kaotično premikanje travice. Ja, travice. Posnetek nekoga, ki je tekal po travi in telefon usmerjal v travo. Nisem mogla verjet svojim očem, kako daleč seže norčevanje iz gledalcev. Ta oseba se je naposled ustavila in posnela tudi barako, na kateri je ležal ustreljen atentator. Amaterski snemalec je iz neznanega razloga snemal le delček strehe, na kateri ni bilo vidno nič. Ta posnetek smo si lahko ogledali tudi večkrat. Na njem ni bilo nič ogleda vrednega. Za naglasitev črne komedije je bil na posnetku posebej ovekovečen ob stavbi le nek zmeden tip s psom na povodcu, ki se je dezorientirano obračal naokoli, kot da ne bi vedel, zakaj je prireditev prekinjena in kam naj gre zdaj po pivo.
Novinarji so očitno še naprej čakali na navodila, kaj lahko povedo in česa ne. Kaj lahko pokažejo in česa ne. Reporterji s terena so bili smešni za ponoret. Trošili so na stotine razvlečenih besed, da so povedali v kamero, kako zaenkrat še nič ne vidijo in nič ne slišijo.
V studiu se je razvila “debata” o dogajanju in po floskularjenju o porastu nasilja in sovražnega govora na tem svetu se je začelo obsesivno kompulzivno regljanje o izjemnih varnostnikih najboljše varnostne in obveščevalne službe na svetu, ki so herojsko zavarovali Trumpa pred strelom, ki ga je sicer zadel. Sledilo je spet notorično ponavljanje predvajanja posnetka, na katerem heroji iz “Matrice” skočijo k predsedniku, ko se je ta že sesedel na tla. Poslušala sem navodila nam – domnevnim bedakom – kako ne smemo dvomit v odličnost varovanja predsednika in kar koli sklepat, dokler nismo deležni natančnega poročila, kako in zakaj je prišlo do atentata. Do atentata, ki je bil prosto izveden s strehe stavbe v bližini shoda z idealnim pregledom na tarčo. Na tisti stavbi ni bilo nobenega specialca. Okrog stavbe pa so se sprehajali policisti. Dobesedno le sprehajali! Na posnetku anonimnega snemalca je bil en zelo okrogel in počasen policaj, ki se je sprehajal po trati ob stavbi, tudi viden. Vlekel se je po travici, kot da gre domov na večerjo po tem, ko ga je že precej zdelalo sonce na plaži.
Ko sem šla naposled spat, še ni bila znana identiteta strelca, kar me tudi ni brigalo in me še zdaj ne briga. Povsem jasno je bilo, da bo po poročanju strašni atentator spet nek domnevni norec, ki se je bojda vzel od nikoder. Naposlušali se bomo o izjemni preiskavi, ki je odkrila nič omembe vrednega. Uspešen atentat na Johna F. Kennedyja je bil izjemen predvsem v tem, da so strelca vlačili celo po zaporu in ga šele kasneje peljali na sprehod, na katerem je bil tudi atentator ustreljen. In utišan. Običajno strelci padejo na kraju dogodka. Del arhivov o atentatu na Kennedyja so zapečateni in nedostopni za javnost še danes. Komu ali čemu na ljubo?
Poročanje o strelcu in vseh uradnih sklepanjih, kaj naj bi se zgodilo, zakaj in od kod, me ne zanimajo, ker ne bomo izvedeli ničesar, kar ne bi bilo obteženo z globokim dvomom in nedostopnostjo dokazljive resnice. Edino, kar me še interesira, je to, kako se bo odvijalo verbalno prekopicevanje okrog katastrofalno očitne opustitve varovanja prostora in konkretneje Donalda Trumpa. Da bližnje okoliške stavbe, od koder se je celo lahko streljalo na udeležence shoda in na kandidata za predsednika, niso bile zavarovane, je škandal brez izgovora. Kako bodo skušali opravičit neopravičljivo, da bi preprečevali širjenje nezaželenih teorij zarot, bo kvečjemu spet bedna satira.
Donald Trump je zdaj avtomatsko v še večji prednosti za zmago pred opravilno nesposobnim Bidenom. Vendar pa predvolilne vojne še ni konec. Atentat že sredi julija pa napoveduje še več mesecev brutalne kampanje.
Odličen zapus 🎯😍
Za posrat, bi rekla Desa Muck. Scenarij, ki se ga ne bi sramoval niti Monty Python.
Pa vseeno, je zadeva resno resna.