Zakaj je na ameriških volitvah zmagal Donald Trump?

V prispevku, ki ga pravkar berete, bom izpostavila predvsem nekatere informacije in pomembne podrobnosti o političnih vsebinah, za katere sem prepričana, da o njih večina slovenskih državljanov ne ve, da so v predvolilni kampanji na ameriških volitvah sploh obstajale in da so Američanom dvigovale pritisk ali jih spravljale v goboko zadrego. Gre za pojasnila, ki so jih ameriški (in britanski) dominantni mediji ob pregovorni naklonjenosti demokratom skušali umaknit iz javne razprave, saj bi sicer Kamala Harris zagotovo izgubila volitve še bistveno bolj prepričljivo, kot se je na koncu zgodilo. V medijsko prodani in hlapčevski Sloveniji sta bila skopo poročanje in amaterska vsebinska obravnava dominantnih medijev na ravni propagande amaterskega krožka, ki se udinja mafijski kapitalistični plati prodane EU politike ameriškim interesom vojne hunte.

Prav “zabavno” je opazovat, kako se “gospodarstvenikom” in prodanim politikom, kamor spada tudi naša diletantska vlada, tresejo hlače, ker so dopustili, da EU za prehodne interese Amerike vstopi v vojno z Rusijo, prekine poslovanje z Rusijo za cenovno ugoden plin in celo dopusti neraziskan teroristični napad na Severni tok. Zdaj se prodane hijene kapitala bojijo, da bo EU ostala sama v škodljivi in samomorilni vojni z Rusijo, da bo morda razpadel celo NATO, pa še poslovanje z Ameriko se bo morda zaostrilo, cene energentov pa še dodatno poletele v nebo. Nemška vlada je tako histerična, da se para po šivih. Vse naštete možne posledice si zaslužimo. Tudi slovenski državljani, ki in ker dopuščamo, da nam parlamentarno politiko vodijo neki politični analfabeti, ki jih briga le lasten beden biznis ali zlobirana neupravičena kariera.

Naj poudarim, kako povprečni Američani, ki podpirajo Trumpa, v skladu z dosedanjo politično hinavsko retoriko Bele hiše nasprotujejo nadaljnjemu financiranju in oboroževanju Ukrajine! Pravijo, da Amerika ne bo več POMAGALA Evropi in da naj se Evropa sama brani, ker imajo oni dovolj svojih težav! Od grenkega smeha me bo pobralo. EU mafija je vse nas državljane dobesedno prodala interesom Amerike, da bi prav slaboumno vstopili v vojno z Rusijo, zdaj naj bi pa ostali sami v vojni z Rusijo, kar nas je oropalo dobrih odnosov in poslovanja z energenti z najmočnejšo evropsko državo, pred katero se nam sploh ni bilo treba branit. Branit bi se morali pred Ameriko. Vsem državam EU prav privoščim fiasko! Primitivci, slabiči, prodane duše in hinavci si pač zaslužijo, da dobijo po gobcu. Žalujem za kolateralno škodo ozaveščenih.

Zakaj so volivci volili predvsem proti Kamali Harris, mnogi volivci demokratov pa na volilni dan očitno raje ostali doma?

O Bidenovi zapuščini in moralnem pogrebu demokratov ne bom izgubljala preveč besed. Financiranje vojne v Ukrajini s sramotno koruptivno vpletenostjo Bidena in njegovega sina v ukrajinske posle, financiranje vojne na Bližnjem vzhodu preko ameriškega vojaškega oporišča, ki se imenuje Izrael, pobeg iz razsutega Afganistana in prepustitev civilistov na milost in nemilost Talibanom, nekoordinirana priseljenska bomba, naraščanje brezdomstva in revščine, padec splošne blaginje, “woke” razplamtevanje kršenja pravic žensk in otrok na področju identitetnih politik ter aktivno ogrožanje svobode govora (cancel culture). Več kot dovolj razlogov, da bi se moralo še posebej zapriseženim levičarjem zdet pravzaprav zelo depresivno, da so demokrati s Kamalo Harris na čelu zbrali več kot 10 elektorskih glasov in več kot 10% glasov ljudstva, tudi če bi namesto Donalda Trumpa na mestu republikancev kandidirala Godzilla.

Kamala Harris je bila le podaljšana roka Josepha Bidena, brez lastnih stališč, programa in kakršne koli vsebine. V vlogi podpredsednice je bila porazna in ocenjena za najslabšo podpredsednico v zgodovini Amerike! Ne le zaradi proslule priseljenske politike na meji, čemur ni bila kos! Izkazala se je kot popolna politična analfabetka, ki ni zmožna sestavit niti par smiselnih stavkov. Mlatila je takšno prazno slamo in izjavaljala tako hude kretenizme, da je postala upravičeno glavna zvezda viralnih vicev s posnetki njenih infantilnih nastopov, kar je skušala blažit s kroničnim smehljanjem, vse do poblaznelih krohotov ob najbolj neprimernih trenutkih in okoliščinah. Po nekaj letih je dokončno padla splošna sodba, da jo je Joe Biden izbral za podpredsednico predvsem zato, da bi kot mlajša in vitalnejša političarka izpadla bistveno bolj mentalno in intelektualno podhranjena od dementnega in skorumpiranega Bidena, ki je bil tudi sam sicer znan nerazgledan bedak, ki je konstantno plonkal govore že celotno svojo politično kariero. Nič bolj razgledan in pameten ni bil tudi v mladosti. In nič manj udinjajoč in pokvarjen. Kamala Harris je dejansko izpadla kot njegova sorodna duša. Tudi v njenem primeru so se Američani lahko z grozo spraševali o brezmejni funkcionalnosti negativne selekcije, korupciji in klinetelizmu, da je gospa čepela na visokih funkcijah odvetnice in kasneje generalne tožilke v Kaliforniji, pri čemer naj bi ji zelo pomagal bivši partner, sicer visok funkcionar. Harris je ob vprašanjih, kaj bi storila drugače kot Biden in kako se razlikuje njena politika, vedno odgovorila, da se ne razlikuje in zapela salve občudovanja Bidenu. Tudi če bi se želela drugače izrazit, se ni mogla, ker brez podpore Bidena ni obstajala.

Ko so demokrati na skrajno nelegitimen način po odstopu Bidena potrdili Kamalo Harris za predsedniško kandidatko, so se dominantni mediji dobesedno čez noč resetirali in zagnali močno pozitivno propagando, kot da bo večina državljanov pozabila, kdo je Kamala Harris. Mediji so začeli trapat (tudi slovenski), da gre za povsem neznano osebo, ki mora v pičlih treh mesecih zgradit tisto, kar je Trump gradil, da je pridobil privržence, že vrsto let. Prava neznana herojka! Za Američane, ki niso glav držali vsaj pet let v gnoju, Harris pač ni bila neznana kandidatka, le mediji so skušali ustvarit povsem nov lik, kot da uporabljajo igralko za popolnoma drug film. Vse je šov. Vse je le cenen Hollywood za velike vsote denarja. Vse je le do obisti skomercializiran film. Najboljšega posname tisti z več denarja, ostali v politični tekmi nimajo šans. Lepota demokracije po ameriško. Kdo plača več?!

Demokrate s svojimi mediji na sceni je najbolj skrbelo predvolilno pogovorno soočenje, saj so se zavedali, da Harris blebeta in se obnaša skoraj bolj kretensko od Trumpa v njegovih najslabših fazah vulgarnega narcističnega nastopaštva. Na obeh straneh so poskušali pogovorno soočenje izbrisat s programa. Izbrišimo vsebino! Naj ostane le še resničnostni šov. Da ne bi izpadli preveč takšni, kot v resnici so – prazni, pohlepni in pokvarjeni – so vseeno uprizorili le eno soočenje obeh kandidatov, ki se je odvijalo na predvidenem poraznem nivoju. Površinska novinarska vprašanja, prazni odgovori kandidatov pa zreducirani na tako omejen čas, da smo bili lahko priča le zlajnanim floskulam. Mediji iz večurnega soočenja niso obravnavali ničesar, razen da so valjali po etru Trumpovo izjavo o migrantih, ki malicajo hišne ljubljenčke. Kamala Harris, ki se je predstavljala kot prosocialna političarka, tega ni dokazovala kot funkcionarka ravno v San Franciscu, kjer se po pločnikih najbolj rapidno množijo šotori z obubožanimi prebivalci. Priložnosti ni uporabila za odziv, ki bi pričal o njeni zgroženosti nad socialno situacijo premnogih domačinov in migrantov, ki je dejansko tako sramotno katastrofalna, da se ne bi prav nič čudila, če bi kdo v skladu s črno kroniko pohrustal tudi kakšno žival, ki sicer ni redno na mediju ameriških hamburgerašev.

Polemika je bila nesmiselna, kajti mediji so se odločili, da ustvarijo kontekst, v kakršnem bi Harris izpadla totalen genij že zgolj zato, ker je spravila pred kamerami skupaj nekaj stavkov, ki niso spominjali na blodnje težkokategornih alkoholikov. Da se gospa zmore napiflat na pamet nekaj teksta, če je nujno, je postal omembe vreden dosežek, s kakršnim bi bojda lahko premagala tistega nebodigatreba populističnega, nesramnega in nevarnega Trumpa. V resnici je bil še naprej ključni nastopaški adut Kamale Harris zgolj populistično prodajanje smeha in svoje poskočne podobe, kot bi bila Instagram influencerka, ki rada škljoca selfije z mentalno siromašnimi pop zvezdniki ob boku. Na drugi strani je imel Trump na svoji strani Elona Muska z družbenim omrežjem X in najbolj popularnega podkasterja Joea Rogana, s katerim je odlično natempiral dolg intervju, v katerem je lahko v miru in umirjeno povedal vse, kar bi mu lahko koristilo za naklonjenost volivcev, le nekaj dni pred volitvami, da seansa ne gre prekmalu v pozabo.

Kamala Harris je ostala nasmejana in prazna. Donaldu Trumpu je ravno Kamala Harris pomagala, da je kljub vulgarnim izbruhom izpadel priseben, politično in intelektualno pa celo zelo sprejemljiv. Ob ponarejeni Kamali Harris je bilo možno zlahka pozabit na negativne lastnosti in vulgarnost Trumpa. Trumpove negativne lastnosti so postale le znak njegove domnevne iskrenosti ob lažnivih in manipulativnih demokratih. Demokrati so prodajali le demokracijo in pravice žensk. Obojega pa bi se morali ognit v velikem loku, saj se ravno ob aktualni geopolitični katastrofi lahko le trpko krohotamo flancanju ameriških demokratov o zaščiti demokracije ali celo mednarodnega prava, na katerega je ravno Amerika imuna, še posebej vojni zločinci. Kar se tiče izigravanja zaščite pravic žensk, pa velja povsem enako. In to je področje, o katerem malo slovenskih državljanov ve za določene podrobnosti.

Pravica do abortusa: mrtev paradni konj Kamale Harris in katastrofalna izbira podpredsednika

Če se je zdelo, da je J. D. Vance ponesrečena Trumpova izbira za podpredsednika samo zato, ker je Vance še podkrepil nasprotovanje pravici do abortusa in naj bi Trumpovo zmago preprečile Američanke, se je tako zdelo bolj zaradi slabe obveščenosti, kdo je na drugi strani izbranec Kamale Harris za podpredsednika Amerike.

Donald Trump je povzročil, da zvezne države same odločajo, kakšna bo njihova zakonodaja v zvezi s pravico do abortusa. To ne pomeni prepovedi, ampak različno politiko glede na bolj konservativno ali liberalno politiko države, pri čemer lahko ženske opravljajo abortus v državah, kjer je abortus legalen. Na takšen način je želel Trump konstantna pričkanja med konservativnim in liberalnim polom prepustit zveznim državam. Tim Walz, ki ga je Kamala Harris izbrala za podpredsednika v podkrepitev politike demokratov, pa je sicer Američanom znan guverner Minnesote, ki je posebna patološka zgodba.

V Sloveniji dojemamo pojem abortus kot neodtujljivo povezan s časovno omejitvijo izvedbe do desetega tedna nosečnosti. V danem časovnem intervalu je izvedba abortusa legalna, sicer pa zgolj v primeru hudih zdravstvenih zapletov, pri kakršnih je ogroženo življenje nosečnice in posledično večinoma tudi ploda! Ko v Sloveniji govorimo o abortusu, je retorika neodtujljivo povezana z zavedanjem, da gre za odstranitev fetusa v zgodnji fazi razvoja, ki še ne predvideva polnega razvoja vitalnih funkcij in občutkov. Pričakujemo, da takšno pojmovanje abortusa velja za celoten civiliziran svet, kot nekaj samo po sebi umevnega. Vendar ni samoumevno.

V Minnesoti pod guvernerjem Timom Walzem je abortus legalen v vseh fazah nosečnosti do poroda in zaščiten s posebnim zakonom, ki preprečuje spremembo zakona. Tako skrajno liberalen zakon je podpisal ravno Tim Walz leta 2023. Ko sem prvič naletela na ta podatek, sem mislila, da gre za zavajanje, za teorijo zarote. Vendar je res! Trump je v enem izmed govorov napovedal, da osebno sicer ne nasprotuje abortusu, da pa se bo zavzemal za prepoved izvajanja umorov dojenčkov v pozni nosečnosti ali celo po porodu. Izjava je spet sprožila burne protinapade dominantnih medijev, češ da Trump spet strelja kozle in demonizira nasprotno stran z lažmi o ubijanju dojenčkov po porodu. Vendar realnost ni daleč od resnice, kar še posebej velja za Minessoto pod izbrancem Kamale Harris. Slogan “Moje telo, moja oodločitev!” za pravico do abortusa zato pomeni dobesedno, saj je moje telo moje v vseh mesecih nosečnosti, nikakor le v zgodnji nosečnosti. In treba je razumet, da če imamo na eni strani skrajno konservativne ideje, ki bi abortus prepovedale celo kljub ogroženosti življenja ženske, na žalost ni res, da na drugi strani pri demokratih ne obstaja pataloška ideja o uzakonjeni dopustnosti abortusa. Tim Walz in Kamala Harris sta se pred očitki zaradi zagovarjanja pravice do abortusa v vseh fazah nosečnosti zagovarjala z bizarno puhlico, da ni razloga za problematiziranje zadeve, ker zelo malo nosečnic zahteva abortus po šestem mesecu nosečnosti. Uf, to pa je tolažba!

O tovrstnih dilemah v ZDA v slovenskih medijih niste slišali ničesar. So pa informacije zelo pomembne, saj ni nenavadno, da ženske niso množično pripomogle k zmagi Kamale Harris zaradi pravice do abortusa, saj se mnogim ženskam, ki sicer zagovarjajo pravico do abortusa, zdi popolna legalizacija abortusa do poroda enako nezaslišana kot popolnim nasprotnikom abortusa. V politiki Kamale Harris, ki močno podpira gibanje “woke” s polno ekstremističnih stališč, ki v imenu širjenja pravic ene skupine skrajno ignorantsko prestopajo mejo pravic in svoboščin drugih skupin, se tudi premnoge demokratke vendarle niso našle.

Tik pred volitvami so demokrati zagnali halo proti Texasu, najbolj konservativnemu prostoru v ZDA, kjer je abortus prepovedan celo v primeru posilstva ali incesta (sicer enako kot na Malti, državi v EU). Dve ženski sta umrli, ker ob zapletih pri nosečnosti nista bili deležni izvedbe abortusa. Vendar razpečevalci agende niso povedali, da zakon v Texasu povsem dopušča abortus, če je ogroženo življenje porodnice, kar se je kasneje pojasnjevalo Američanom (ne pa tudi nam v Sloveniji in drugod po svetu). Zato je šlo za primera, ki bosta verjetno pristala na sodišču zaradi preverjanja malomarnosti zdravnikov (ne vemo točno, kaj se je dogajalo in zakaj). Inkriminirano zdravstveno osebje se zaenkrat sklicuje na težko odločanje, kdaj je zdravje porodnice dovolj ogroženo za izvedbo abortusa. Zadeva je v fazi burnih polemik o nujnosti bolj jasne definicije v zakonu, čeprav v resnici ni potrebna, ker zakon presojo dopušča zdravnikom, opustitev reševanja življenja porodnicam pa velja za protizakonito ravnanje. Zdravniki, ki potrebujejo navodila politikov, kdaj je življenje človeka ogroženo, ne bi smeli nikoli pridobit zdravniške licence.

Razkrinkan lažniv odnos Kamale Harris do pravic žensk

Kako zelo se privilegirani in ambiciozni Kamali Harris v resnici fučka za pravice žensk v primerjavi z lastno kariero, se hitro razjasni tudi v primeru transspolne ideologije.

Demokrati so apetitom po dobičkih farmacije, plastične kirurgije in LGBTIQ+ organizacij razprodani. Zato je Kamala Harris za podpredsednika izbrala Tima Walza. Minessota poleg skrajne pravice do abortusa uživa celo status “trans refugee” (“država za transspolne begunce”). V Minnesoti ni le legalna t. i. “gender affirming care”, kar pomeni proces medicinske preobrazbe spola z uradno spolno samoidentifikacijo, ampak je pod Timom Walzem transseksualni politik Leigh Finke zlahka uspel uveljavit še poseben zakon, ki ščiti izvajanje medicinske spolne preobrazbe mladoletnikov pred zakoni iz drugih držav, ki bi preprečevali vstop v proces preobrazbe mladoletnikom iz drugih držav, ker je v njihovi matični državi tovrstna zloraba mladoletnikov prepovedana.

Donald Trump je seveda napovedal prepoved izvajanja hormonskih terapij in kirurških posegov na mladoletnikih za vse zvezne države v Ameriki in restrikcije pri spolni samoidentifikaciji, ki povzročajo grobe kršitve pravic žensk v športu, drugih ženskih tekmovanjih, potvarjanje statistike po spolu in vdore bioloških moških v vse ženske prostore. Zdaj je Trump z vsemi borci proti transspolni ideologiji doživel še eno moralno zmago, saj je bil eden izmed tistih, ki mu je Imane Khelif grozil s tožbo zaradi žalitve in obrekovanja, ker so ga označevali za moškega. Grožnjo s tožbo je prejel tudi Elon Musk, ki je zagnal še posebno kampanjo proti transspolni ideologiji z osebno izpovedjo, kako so ga na kliniki za spolno tranzicijo ustrahovali in prepričali, da bo njegov sin storil samomor, če ne bo podpisal privoljenja v hormonsko terapijo za sinovo preobrazbo v deklico. In da so mu na takšen način ubili sina, kot se je sam izrazil.

Končno so pricurljali v javnost podatki, ki pričajo o navedbah iz zdravstvene kartoteke ob rojstvu, da je Imane Khelif res biološki moški, ki se je rodil z motnjo v razvoju genitalij. Ima xy kromosome, visok testosteron, notranje testise in nerazvit penis, brez ženskih organov. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je goljufiva organizacija, ki zlorablja zakon o zaščiti zasebnih podatkov in z manifestom o inkluzivnosti transspolnih oseb že od leta 2015 odkrito vsiljuje v ženski šport moške ali interspolne osebe z dominantnimi moškimi lastnostmi. Amerika, Velika Britanija, Avstralija in Kanada so paradne države trans norosti, ki uničuje spolno, nacionalno in kulturno identiteto ter pljuska po celotnem Zahodu! Po svetu je bilo na takšen način ukradenih baje že najmanj 900 športnih medalj športnicam!!! Sodno bi bilo treba obračunat predvsem z zdravniškim in farmacevtskim cehom, ki opravlja umazano ideološko delo, kajti brez njihove pomoči po dobičkih izvajanje takšne ideološke svinjarije ne bi bilo možno. Vpisovanje lažnega (družbenega) spola, ki ni prirojen biološki spol, v osebne dokumente, bi bilo treba prepovedat, ker sicer ni možno preprečit zlorab.

Vse ženske v raznih pogovornih oddajah, ki so se pojavile kot zagovornice politike Kamale Harris, so nabasale na vprašanje o transspolni politiki in izpadle totalne prodane hinavke, ki na eni strani kričijo o pravici do abortusa, na drugi strani pa hinavsko molčijo (kot Obamov Inštitut 8. marec v Sloveniji) ali celo podpirajo transspolno politiko, ki grobo krši pravice žensk in otrok. Vse po vrsti so v medijih izpadle groteskno neumne, jecljave, prodane in dvolične. Daleč od verodostojnih feministk. Pravica do abortusa, ki naj bi bil edini paradni konj Kamale Harris, se je v Ameriki potopil v greznico popolne nekonsistentnosti, kakršno tudi premnoge volivke in volivci demokratov niso podpirali in so raje ostali doma, če niso želeli volit Donalda Trumpa. Kamalo Harris so z volilnim glasom podprli predvsem tisti, ki se na smrt bojijo Trumpa v skladu z agendo, da je fašist, novi Hitler in podobne antipromocijske stigme. Vendar je Trump že bil predsednik ZDA in v njegovem mandatu se ni zgodilo nič posebej groznega, razen covid norišnice. Maratonski tek Harris z mrtvim paradnim konjem je bil popoln fiasko!

Nekonsistentnost narcistične Kamale Harris in narcistično vodilo Donalda Trumpa

Enak fiasko je bila že v kali teoretična naklonjenost demokratske kandidatke do priseljencev. Kamala Harris si je porazno oceno na funkciji podpredsednice trdo prislužila tudi z nadzorovanjem meje in politike do migrantov. S podpiranjem Izraela v vojni na Bližnjem vzhodu pa je v Ameriki med premnogimi priseljenci izpadla brezsramna hinavka brez primerjave. Podpiranje rušenja držav po svetu in sprožanje begunskih valov na eni strani ter blejanje o prijaznem sprejemu priseljencev za vzdrževanje poceni delovne silne in širjenja lastne volilne baze na drugi strani, ni ravno politika, ki bi jo lahko označevali za kaj manj kot zločinsko!

Demokrati seveda, kar se tiče izraelske genocidne politike s širjenjem svojega teritorija, ne morejo niti mignit, saj so izraelski lobiji (predvsem AIPAC, ki obilno financira republikance in demokrate) in drugi judovski lobiji v Ameriki izredno močni. Visoko moč imajo predvsem v gospodarstvu in obvladovanju najmočnejših korporacij (tudi Black Rock, ki pleni Ukrajino). Na tem terenu je bos tudi Donald Trump. V Ameriki preprosto ne moreš obstat kot uspešen kapitalist, ne da bi bil soodvisen in povezan z židovskimi kapitalskimi interesi. Vseeno pa si demonstranti in drugi nasprotniki izraelskih interesov v Ameriki obetajo več možnosti vsaj za končanje vojne na Bližnjem vzhodu v primeru predsednikovanja Donalda Trumpa, kot so si obetali od Kamale Harris, ki je nadaljevala z agendo Bidena in Blinkena. Za končanje vojne v Ukrajini je pa sploh Trump pri volivcih, ki ne podpirajo odtekanja davkoplačevalskih milijard v Ukrajino, pridobil bistveno več točk. Retorika Kamale Harris, da bodo demokrati še naprej “pomagali” Ukrajini, je zvenela kot najbolj ogaben črn vic. Norčevanje iz volivcev z najnižjo inteligenco in politično obveščenostjo.

Donald Trump je bil v napovedanem odnosu do množičnega priseljevanja in vojn, ki jih Amerika neti po svetu, povsem jasen. Napoveduje drastično zajezitev ilegalnih migracij in hkrati napoveduje ustavitev vojnih žarišč. Naklonjen ni celo ohranjanju zločinske Nato organizacije. Konsistentnost je pomembna, ker privabi mnoge volivce, ki podpirajo napovedane ukrepe. Nekonsistentni blebetači izpadejo v vsakem primeru – če jim prikimavamo ali pa ne – zaupanja nevredni. Vulgarno besedičenje Donalda Trumpa so ob dolgoletni hinavščini demokratov mnogi Američani sprejeli kot odraz pomanjkljivega smisla za diplomacijo in več iskrenosti, ki jo krvavo potrebujejo. Prosto po logiki, da je bolje sprejet vulgarnost v imenu iskrenosti in svobode govora, kot pa kronične lažnivce v imenu demokracije in človekovih pravic. Svoboda govora je v Ameriki pomembna tematika! Trump je z Elonom Muskom ob boku tudi to področje dobro izkoristil.

Da ne bo nesporazuma … Ne napovedujem, da bo Trump uspel izvajat politiko, ki jo napoveduje, čeprav bo tokrat imel na svoji strani tudi senat z republikansko večino in – kot kaže – tudi kongres. Z Vladimirjem Putinom se bo zdaj težko dogovoril o čemer koli, kar ne bi bilo v interesu Brics-a ali konkretno Kitajske. Kitajska je postala od predhodnega predsednikovanja Trumpa nadpomemben partner Rusije, na Bližnjem vzhodu pa pomemben zaveznik tudi Iran. Trumpovo zaostrovanje odnosov s Kitajsko ali Iranom ne bo pozitivno vplivalo na odnos z Rusijo. Prepozno. Trump bo imel zdaj pri vzpostavljanju odnosov s Kremljem bistveno več težav, kot jih je imel v svojem prvem mandatu.

Donald Trump velja za zelo nepredvidljivega politika, kar na površen vtis presojanja njegovih spremenljivih stališč drži. Vendar je zelo predvidljiv z narcističnega vidika. Trump se odloča po svoji presoji predvsem glede na podporo in aplavze, ki mu lahko koristijo, da se okrepi in proslavi s čimer koli že. In s tega vidika imajo tudi državljani več občutka, da lahko vplivajo na njegovo voljo. Trump ne premore lastnih stališč ali kakršnih koli globoko premišljenih vrednot, ampak predvsem oprezanje za smerokazi, ki vodijo k aplavzom in proslavitvi. Včasih se zmoti, včasih ne, ampak vedno koraka proti odru, na katerem si lahko glede na okoliščine obeta največ žarometov, konfetov in hrupa občudovanja. S tega vidika je Donald Trump zelo predvidljiv.

Kdo ruši navidezno demokracijo v Ameriki?

V vodo je padlo tudi demoniziranje Donalda Trumpa z vlačenjem po sodiščih in poskusom vsiljevanja ideje, da gre za ekskluzivnega kriminalnega rušilca demokracije. Da bi lahko nasprotnika spodnesli z moraliziranjem, je treba najprej moralno počistit pod lastnim pragom. Naravnost posmeha je bilo vredno, da so demokrati do zadnjega ščitili Bidena in skrivali dokaze na njegovem prenosnem računalniku, ki so pričali o milo rečeno koruptivnem in lopovskem delovanju Bidena in Bidenovega sina, predvsem v Ukrajini. Ker je bil Joe Biden s kriminalnim sinom bistveno bolj uspešno in v mafijskem slogu zaščiten od Donalda Trumpa, ki so ga za vsako figo vlačili po sodišču, je seveda Donald Trump izpadel kot običajen državljan z neobstoječim mafijskim zaledjem, ki bi ga ščitilo enako kot razne Bidene, Clintone, Epsteine itd. Izpadel je kot žrtev in heroj, ki bi lahko rešil Ameriko pred obvladovanjem mafije v Beli hiši. Napad na Belo hišo in nepriznavanje volilnih rezultatov leta 2020 s tega vidika nista odzvenela v glavah mnogih Američanov kot napad na demokracijo, ampak ravno obratno. Kot napad na mafijsko trdnjavo, ki ogroža demokracijo. Kamala Harris o demokraciji ni mogla izustit niti ene konsistentno zveneče puhlice. Kot predstavnica demokratov in senca Bidena, ki je tipičen predstavnik stare garde jastrebov v Beli hiši, pač ne.

Po izbruhu škandala reparja in popmogotca Seana Combsa, ki je odjeknil v Ameriki, pa Kamali Harris ni več pomagala niti podpora raznih premožnih pop zvezdnikov, ki se na zgodovino, politiko in kar koli omembe vrednega v življenju spoznajo toliko kot ščurek na astrofiziko. Vznesene prazne podporne besede Beyonce, ki jo skupaj z možem Jay-Zjem tesno povezujejo z imperijem Seana Combsa in sistematičnim uničevanjem konkurenčnih mladih glasbenikov, s seksualnim trgovanjem in zlorabami, celo sumi umorov (Alyah, Tupac, Notorious B.I.G. …), ugrabitvijo podeljevanj nagrad in pop sfere nasploh, so le dodatno spomnile javnost na mafijsko premožno elito v spregi s politiko, ki naj bi najbolj verjetno sprožila tudi atentat na Trumpa. Kar dvakrat. Rekord, ki je štel v prid Trumpu. Košček ranjenega uhlja je bil sprejemljiv davek za newyorškega mogotca, ki bi se rad pred smrtjo proslavil kot osmišljena osebnost, ki predstavlja nekaj, kar bi bilo vredno več od le groteskne praznine materializma, več od tiste groteske ameriških sanj, ki jih je Donald Trump sredi kapitalistične zibelke od nekdaj predstavljal v personificirani podobi.

Na podlagi vsega priloženega je nekaj neverjetnega, da je Kamala Harris sploh prejela več od enega volilnega glasu, razen od sorodnikov in političnih podkupljencev. Na primer en glas od lunatične Taylor Swift, ki so jo obupani prodani mediji, tudi slovenski, propagirali v najavi svoje podpore Kamali Harris, kot da bi se naposled le oglasil sam Bog, ne pa popolna nerazgledana politična analfabetka, ki veselo sedi na svoji milijardi, medtem ko brenka pesmice o ljubezenskih težavah večne najstnice. Česa tako patetičnega še nisem zasledila v medijih ob katerih koli volitvah na širnem svetu. Pop zvezdnikov celo v Ameriki večina ne posluša več. Spremljajo le še novičke, koga so poslali v arest, čigav nabotoksiran in razrezan obraz ni več prepoznaven ali kdo je ob vseobsežnem malodušju umrl od predoziranja s koktajlom drog.

Največje zgube ameriških volitev so dominantni prodani mediji

Brez dvoma so največji luzerji ameriških volitev prodani dominantni mediji. To se je lepo izkazalo po volivnih rezultatih, ko so vsi po spisku izražali blazno presenečenje nad rezultatom volitev, češ da tega pa niso pričakovali. Kar pomeni, da so se pravzaprav ves čas s flancami o nemogoči napovedi rezultatov zaradi tesnih javnomnenjskih promocijskih napovedi pretvarjali. V resnici so vsi po spisku zavedno skrajno neprofesionalno protežirali Kamalo Harris in bili prepričani, da so svoje propagandno delo opravili odlično in da bo temu primeren tudi rezultat.

Mirno lahko zapišem, da je na zadnjih ameriških volitvah zmagal predvsem Elon Musk, z družbenim omrežjem X proti dominantnim medijem. In mislim, da se Donald Trump tega dovolj zaveda, da bo ravno Elon Musk predstavljal pomembne možgane in obraz Trumpovega predsedovanja.


Ne zamudite novega prispevka!

Naročite se na e-obvestila o objavi novega prispevka na spletni strani Simona Rebolj

Ne pošiljam vsiljivih sporočil in varujem vaše osebne podatke! Preverite politiko zasebnosti za več informacij.

6 thoughts on “Zakaj je na ameriških volitvah zmagal Donald Trump?”

  1. Se strinjam z vsem povedanim. V svojem penzionističnem prostem času sem od problematične inauguracije Kamale blodila po youtube posnetkih govorov kandidatov in komentatorjem z leve in desne in je tako, kot ste zapisali v tej analizi. Naj omenim še slabo družbo, ki je obvladovala, animirala in trenirala Kamalo za vlogo predsednice, med njimi so rerepublikanski vojni jastrebi, kot je Dick Chenny in njegova hči, pa bogati donatorji, ki so jo ustoličili.

    Odgovori
  2. Kolikor sem poslušal naše komentatorje, skušajo Trumpovo zmago pojasniti s tem, da njega volijo neizobraženi volivci z dna družbene lestvice, ki imajo nizke plače (kako to, da ima tako bogata država toliko ljudi na dnu?), ki so jih Demokrati pozabili – skratka: populist Trump zna pritegniti množice.

    Zanimivo je, da je pred volitvami za Trumpa javno podprlo precej izobražencev. Povzetek njihovih pogledov je v spodnjem prispevku dobro obdelal Chris Masterjohn, ki ima doktorat iz nutricionistike in se običajno v svojih prispevkih ne vtika v politiko:
    https://chrismasterjohnphd.substack.com/p/please-vote
    Povzetek: ljudje pričakujejo, da bo s Trumpom:
    1.) manjša verjetnost, da zabredemo v 3. svetovno vojno (konec podpore vojnemu hujskaštvu v zvezi z Ukrajino)
    2.) konec cenzure, ki se je na široko razmahnila v času covida – celo na univerzah, kjer bi morali dopustiti svobodo izražanja mnenj
    3.) boljša zdravstvena politika – Robert Kennedy je odlična izbira za to nalogo.

    Odgovori
  3. Odlicen clanek, kakor tudi vsi predhodni komentarji. Koliko nas je v Sloveniji, ki razmisljamo podobno? Kako priti na glavne strani medijev in razbistriti zamegljen pogled nasih sodrzavljanov?

    Odgovori
    • Koliko nas je v Sloveniji, ki razmisljamo podobno? Kako priti na glavne strani medijev in razbistriti zamegljen pogled nasih sodrzavljanov?

      Veliko, le nimamo možnosti tega objaviti.
      Na MMC cenzura dela nadure.

      Odgovori
  4. odlično.
    kako spraviti in v kakšni obliki slovenske medije.

    sugestija za kolumno.
    Normalen človek pride pri ocenjevanju glede vodilnih odločevalcec v birokraciji EU in odločevalcih v posamenzih državah EU do nerazrešljivega vprašanja: Ali so ti ljudje toliko pijani in omamljeni od oblasti, da resnično verjamejo
    tistemu kar govorijo, ali pa so tako neskončno neumni, da ne razumejo ničesar, niti tega ne, da gre v Ukrajini za posredniško vojno, kar je jasno celo moji sestrični, ki je končala šolanje v osnovni šoli.
    Ali pa nesskončno pokvarjeni, saj vedo, da jih za katosrofalne posledice nihče ne bo klical na zagovo.
    razen miljon mrtvih v onostranstvu, ne glede ali obstaja ali ne.

    zelo zanimivo bi bilo,,če bi vi kaj napisali.

    Odgovori

Leave a Comment