Poročanje dominantnih medijev, še posebej TV Slovenije, ob treh smrtno ponesrečenih žrtvah v rudniku Velenje je bilo že brez dodatnih informacij o stanju stvari zame sramotno in neetično! Kaj me je zmotilo?
Najprej to, da so zgolj poročali na podlagi izjav vodstva, kako naj bi sicer v podjetju vse odlično delovalo, za varnost rudarjev naj bi bilo poskrbljeno celo na visoki stopnji po mednarodnih merilih, a kaj ko človek v boju z naravo tudi v najboljših okoliščinah lahko izgubi vojno. Lajna brez konca. Vsi skupaj z vodstvom naj bi trpeli globoko žalost in empatijo do svojcev. Vodstvo se sklicuje le na zagotavljanje varnosti pri delu s pomočjo tehnologije ipd., s čimer preusmerja pozornost stran od drugih perečih vprašanj, ki so enako ali še bolj pomembna za vsako delovno okolje.
Te retorike nisem sprejela že v kali in je še vedno ne sprejemam, kajti vodstvo je podalo za javnost tudi sporočilo, da se življenje nadaljuje in da bodo izgubljene delovne ure v rudniku zaradi prostega dneva ob razglašenem dnevu žalovanja v prihodnosti nadomestili. O! A res! Bohnedaj, da ne bi nadomestili izgubljenih ur dela! Kako pomembno sporočilo, mar ne.
To pa še ni vse! Novinarji na nacionalki so poročali, da so na dan žalovanja nekateri rudarji zjutraj prišli v službo. Ta podatek je bil zelo nenavaden in nismo prejeli odgovora, zakaj je prišlo do tega in novinarji se do tega odgovora niso niti potrudili dokopat! Mislit bi si morali, da je, eh, v silni zmedi izrednih tragičnih okoliščin prišlo zgolj do morebitnih zatikov pri obveščenosti na eni ali drugi strani. Kdo bi vedel, mar ne?! Se zgodi!
Edino Metropolitan je objavil krajšo novičko, da so morali rudarji zagnat odpor, da bi dobili prost dan na dan žalovanja!!! Vodstvo je baje hotelo, da se delo nemoteno odvija naprej in ravno zato naj bi nekateri rudarji – kolegi smrtno ponesrečenih sodelavcev – prišli zjutraj v službo. Vodstvo naj bi namreč naposled le sprejelo odločitev o prostem dnevu šele zjutraj, zaradi odpora rudarjev.
Vodstvo, ki se je pred kamerami skušalo prikazat kot ustrezno empatično, humano in seveda žalujoče, kar so jim novinarji tudi dopustili in jih pri tem podpirali, pa je za javnost posebej izreklo besede, da bodo izgubljene ure dela nadomestili v prihodnosti! Že to je zame več kot dovolj, da nimam niti najmanjšega dobrega mnenja o vodstvu velenjskega premogovnika. Novinarji niso ob takšni izjavi takoj problematizirali njene vsebine in je kot problematične tudi z repliko predstavili vodstvu.
Spoštovani državljani in državljanke!
Oseba na vodstvenem položaju, ki ne premore niti toliko empatije in osnovnih manir, da se ji ne zdi nič spornega, da ob smrti treh delavcev izraža skrb za neke jebene nepomembne izpuščene urice dela v notorični nehumani truboproizvodnji za patološke dobičke patoloških potrošniških dobičkarjev, je oseba, ki v socialni državi po defoltu ne ustreza osnovnim osebnostnim kriterijem dobrega direktorja! Če bi še bili vsaj s od socialne države! Da se tako nehumana izjava zdi nekaj sprejemljivega in očitno povsem spregledljivega v javnosti, je možno le v državi, ki sprejema in vzdržuje sistem, v katerem ravno nehumanost predstavlja pomembno osebno lastnost za najvišje vodstvene položaje! Tista oseba, ki se prioritetno briga le za kapital in monstruozno proizvodnjo in ki ji dol visi za neempatičen odnos in izkoriščanje utrujenih in podcenjenih delavcev na bolezen in smrt! Tista oseba, ki jo najbolj na svetu skrbi, kdaj bo nadomeščena urica dela, tudi ko pred njenim nosom že pokopavajo trupla!
Na facebooku so se pojavili tudi komentarji posameznih rudarjev, ki pričajo o hudem izkoriščanju rudarjev in občutkih razvrednotenja tega častnega, pomembnega in zelo napornega dela v naši družbi!!! Na opozorilo sem naletela le na Facebook strani novinarke TV Slovenija Jelene Aščič. Ne kot napoved za prispevek v Tedniku ali kateri koli drugi informativni oddaji, ampak le obvestilce o izpovedi določenih rudarjev. Enako pričanje se je pojavilo tudi na spletni strani Velenje.com. Rudarji naj bi želeli sprožit stavko, a imajo očitno klasičen problem med sodobnimi delavci, da niso povsem enotni. Skratka, nekateri rudarji naj bi se bali, da bodo izgubili še tisto, kar dobijo vsak mesec na tekoči račun, in zato raje ne bi stavkali, čeprav bodo daljnoročno za pasivnost in nesolidarnost s stavke željnimi verjetno kaznovani tudi sami. V najboljšem primeru zgolj z izgorelostjo in nepravičnim in neutemeljenim depresivnim občutkom manjvrednosti. V najslabšem primeru pa z boleznijo ali prerano smrtjo zaradi zgaranosti in ponižanja. Mnogi zaposleni (mišljeno na splošno, ne le v rudarskem poklicu) tudi na videz samoiniciativno šljakajo številne nadure in delovne vikende, ker potrebujejo večji dohodek od prenizkega, kar plenilski dobičkarski jastrebi s pridom izkoriščajo. Na smrt!
Nič posebnega in na žalost nič novega v naši krasni razprodani turbokapitalistični družbi z izumiranjem solidarnosti in zdravega duha v zdravem ali bolnem telesu.
Velenjski rudarji so sicer nazadnje stavkali leta 2014 (vsaj na podlagi zadetkov preko Googla).
Na takšen način bomo spet pristali v še hujšem taborišču, kot že obstaja v obrisih v imenu dela. Ko delo ni nikakršna vrednota, ampak le tlaka zasužnjenih in izkoriščanih za dobičke monstruozno pohlepnih in destruktivnih psihopatov. Od tu do taborišč, iz katerih se vije dim in pepel, je le korak.
In na vodstvenih položajih v socialno in humano totalno degradiranih kapitalističnih družbah se morate vsi zavedat – če se hočete ali pa ne – da se na skoraj noben vodstven položaj ne more več povzpet nobena oseba brez osebnih lastnosti, ki sumljivo spominjajo na psihopatijo. In da novinarji samo še poročajo in brez močnih lobijev v ozadju praktično nič več očitnega ne komentirajo, ne raziskujejo in ne postavljajo ustreznih vprašanj v primerih, ko bi še osel vprašal, kar samo očitno kliče po odgovoru.
Vsi smo s svojo kapljico možnosti soodgovorni. Vsaj z zavedanjem. Ali nas kaj zanima ali raje ne. Ker mislimo, da bomo ravno mi že nekako spolzeli skozi prste perfidnega terorja.
P. S.: Danes (malo po objavi tega prispevka) so na TV Slovenija v Dnevniku s kritikami Premogovnika Velenja skrajno arogantno opravili le v nekaj sekundah in le podali zagovor vodstva, da nihče od rudarjev ni podal odpovedi, kot naj bi se pojavile trditve nekje na spletu. Da je konkretni rudnik do nadaljnega zaprt, čeprav bo delo potekalo v drugih rudnikih naprej, in da preiskava o vzroku nesreče še poteka.
V večerni oddaji 24 ur na POP TV so naposled malo bolj obširno poročali o pritožbah rudarjev. Vendar preočitno le zato, ker se je posebej izpostavil z izjavo o pretiranem kopanju tudi vertikalno in o izkoriščanju delavcev bivši sindikalist Asmir Bečarević! Novinarji so preočitno zgolj skrbeli za to, da so v skladu z interesom vodstva rudnika zanikali določene domnevno zavajajoče izjave, ki naj bi krožile na spletu. O neki raziskavi, ki baje ni uradna (pa sploh ni problem le v tem). Krožila naj bi po obrambnih izjavah vodstva neresnična trditev, da je več kot dvajset zaposlenih podalo odpoved. To se zdi novinarjem pomembno poudarjat brez komentarja, da si zaposleni malo verjetno sploh upajo množično podat odpovedi in postat brezposelni, medtem ko bo vodstvo magari uvozilo poceni delovno silo iz tujine in konec zgodbe. Kot da živimo v družbi, v kateri naj bi bil kazalec podane odpovedi merodajen za oceno kakovosti in do zaposlenih brižnega delovanja katerega koli podjetja! To je absurd, saj vsi vemo, da je večina ljudi na nizkotnih plačah in pogojih dela danes na navadnem prisilnem delu, zaradi česar je tudi hvalisanje države z nizko brezposelnostjo navadna perverzna svinjarija. Svinjarija, ki jo rad oglašuje tudi psevdolevičarski minister za delo Luka Mesec, psevdonovinarji pa poskrbijo za ozvočenje.
V prispevku novinarji niso problematizirali izjave vodstva, da bodo morali rudarji nadomestit izgubljene delovne ure zaradi dneva žalovanja. Tega ne moremo pričakovat od Asmirja Bečarovića, ker bi ga zlahka lahko začeli kapitalistični perfidni jastrebi napadat, da oglašuje neopravljeno delo ali celo lenobo. Z ustreznimi komentarji in vprašanji bi morali ljudem pomagat novinarji, ker naj bi delovali v interesu državljanov in ne le kapitala s politiko v žepu! Na očitke o pretiranem izkopavanju, ki ni varno, in o izkoriščanju delavcev vodstvo še ni odgovorilo, ker morajo z odvetniki v paktu zla gotovo premislit, kako bodo ubesedili svoje zelo verjetno debelo maslo na glavi, da bi izpadli sprejemljivi tudi za javnost, ne le za interes kapitala in prodane medije.
V prispevku tudi niso povedali, da je bil Asmir Bečarović nezakonito odpuščen z upravičenim sumom, da je bil odstranjen zato, ker je – kot naj bi bila dolžnost vsakega sindikalista – opozarjal na nepravilnosti in izkoriščanje delavcev.
Asmir Bečarović se je izpostavil v dobrobit rudarjem, novinarska sramota pa še vedno zeva.
Dobo napisano. Ta odsev rudarske nesreče in njih življenje prezentira vso bedodeno naše družbe in še posebej novinarstva, kjer je v bistvu vsak novonar navaden stavkokaz, po izobrazbi pa prepisovalec narekov, ki se na kolenih trese za svojo šlužbo.
Jbg ~ taka družba smo postali🙄
Točno tako!