Briljantno! V studio oddaje Tarča o preiskovanju domnevnih kraj in trgovanja z novorojenčki preko porodnišnic (nekaj primerov je že dokazanih) je bil povabljen Pavel Jamnik. Predstavljen je kot publicist in nekdanji kriminalist. Gledalci in gledalke nismo obveščeni, kaj točno ima gospod s preiskovanjem teh primerov, glede na to, da je nekdanji kriminalist. Ali je zgolj pridobil vpogled v dokumentacijo primerov, s čimer se je “pozabaval” kar tako, za hobi … Morda kot publicist? Kje, kdaj, kako?
Kar je povedal v oddaji, je osupljivo sramotno! Ali smešno. Težko se je odločit. Najprej je zapravil več minut za paberkovanje o čustveno zaupanja nevrednih materah, ki si lahko domišljajo marsikaj in pač obtožujejo kader po bolnišnicah vsepovprek, ker želijo verjet, da je njihov otrok še živ. Ker naj bi bil ukraden. Logično. To se seveda lahko dogaja, ampak gospod je bil v studiu zato, da bi nam povedal nekaj vsaj pogojno razumnega iz zakladnice strokovnega mnenja. Na primer kot kriminalist, ki profesionalno ničesar ne prejudicira v vlogi psevdopsihologa, ampak najprej raziskuje na podlagi utemeljenih sumov in razkrivanja dejstev. In kaj je povedal?
Da je po njegovem mnenju krajo novorojenčka v instituciji nemogoče organizirat, ker je v stiku z novorojenčkom po službeni dolžnosti preveč oseb. Gotovo bi kdo kaj rekel ali spekel, opozoril na sumljivo izginotje otroka, ki naj bi popolnoma zdrav nenadoma umrl. Na tej točki je Erika Žnidaršič zelo tiho opozorila, da vendarle obstajajo v tujini primeri, v kakršne je vpleteno še mnogo več oseb in celo več institucij, pa se nekega dne izkaže, da je povsem možno, da se dobro prikrita kriminalka odvija nemoteno dolga leta ali desetletja. Logično. Prisotni nevpleteni zaposleni so raje tiho, so v strahu dokaj z lahkoto utišani ali pa res nič ne opazijo. V Ameriki je že leta in leta v javni razpravi najbolj trdovraten, razširjen in hkrati ignoriran kriminal trgovanja z ljudmi, tudi z otroki, pri čemer je Amerika predvsem država, ki kupuje na črnem trgu. Prepišna meja z Mehiko je tesno povezana tudi s tem področjem. V Gruziji so pred par leti razkrili desetletja trajajočo trgovino z novorojenčki na enak način, kot pričajo tudi gospe v Srbiji in Sloveniji, pri čemer sklepajo, da naj bi bilo z lažnimi navedbami o smrti novorojenega otroka ukradenih in predvsem na Zahod prodanih okrog 120 000 otrok.
Zame, ki se kot publicistka ukvarjam predvsem s političnimi tematikami, je otročja izjava nekdanjega kriminalista še posebej grozljiva blamaža za stroko, ki naj bi jo predstavljal. Ubadam se na primer tudi z vprašanji, kako enostavno se zgodijo celo prevrati in ugrabitve celotnih držav, ne da bi narod kaj pisnil, večina pa celo res pojma nima, kje živi in kaj se dogaja z državo in državljani. V medijih marsikdo javnosti tumba marsikaj celo zlahka dokazljivo zlaganega, zavajajočega in poneumljajočega. Dan za dnem. Mirno. Brez slišnih pripomb.
Torej ni nelogično, da se zgodi tudi to, da pride na televizijo nastopat nekdanji kriminalist, ki trdi, da ni možno izpeljat kraje, če je prisotnih v procesu le največ deset oseb (pa v resnici v obravnavanem primeru niti toliko oseb ni nujno prisotnih). V studiu stoji človek, ki v resnici trdi, da je nekdanji kriminalist, a bojda nima blagega pojma o delovanju organiziranega kriminala nasploh. Ali vas človek ponesrečeno zavaja ali je res tako neveden ali osupljivo neumen, presodite sami.
In tu se burka še ne konča. Pavel Jamnik je razvil celo bizarno teorijo zarote, kako zelo težko ali skoraj nemogoče je, da bi se par, ki kupi ukradenega otroka, kar naenkrat prikazal z otrokom v družbi. In nihče od sorodnikov ali prijateljev, sosedov ali sodelavcev ne bi nič vprašal … “Hej, od kod pa vama ta dojenček?!” Kako težko bi bilo prejemnici otroka zablefirat dolgo nosečnost in naplahtat ljudi, da je rodila.
Debelo buljim. Saj ni treba nikogar rodit. Otroke vendar prodajajo v posvojitev. In seveda v procesu posvajanja lahko posvojitelji sodelujejo v kriminalu, ker kupijo otroka na črnem trgu, lahko pa nimajo pojma, da so posvojili ukradenega otroka, ker jih prevara agencija, ki se ukvarja tudi s kriminalnimi dejavnostmi kraje in trgovanja z otroki.
Erika Žnidaršič ni podala nobene pripombe na bizarno predavanje Pavla Jamnika. Kot ponavadi. Ker voditeljica Tarče pač vedno zgolj stoji v studiu, bere vprašanja s pildka in večinoma se zdi, da sploh ne posluša, kaj gosti v studiu pleteničijo. Pa tudi če posluša, ne pomaga prav dosti, da bi zastavila kakšno intrigantno vprašanje ali izrazila vsaj nujne korekcije izrečenih zavajanj, nebuloz ali laži.
V vsakem primeru smo spremljali nekoga, ki trdi, da je bil nekoč kriminalist, govoril je pa tako, kot bi bil stand-up komik. Drugi kriminalist v studiu je povedal en velik nič. Možno je marsikaj. Moramo bit objektivni. Ja, to vemo. To bi znal povedat tudi vsak kuhar.
Resno krvavo potrebujemo javno razpravo, zakaj v naši deželi redno in tako zlahka debelo gledamo, ko se javno oglaša domnevna stroka s tega ali onega področja. Nekaj odgovorov v globlji razmislek na to sila zanimivo tematiko bo tudi v mojem naslednjem prispevku. Na primer o popolni medijski tišini o najpomembnejših razkritjih v ZDA, ki so podlaga za aktualni geopolitični zlom, ki se že odvija.
Ne gledam Tarče, ker se mi Erika s svojo nesposobnostjo dobesedno gnusi.
Le čemu se oglašaš Jurij, če sam sebe demantiraš? Če ne gledaš tarče pač ne moreš vedeti, kako dobra (ali zanič) novinarka je Erika.
Res je. Ne sodi po nepotrebnem.
Na rit me je vrglo Simona. Danes sem vključil Faktor ravnu pri delu, ko te je Vodeb hvalil. Ali je ljubezen vzcvetela tudi s tvoje strani?