V aktualnem predvolilnem obdobju se je ponovno dvignil glas, ki problematizira definicijo, funkcijo in financiranje najbolj izpostavljenih nevladnih organizacij. Glas je zadonel bežno in bil zelo predvidljivo hitro zadušen. Etablirani ugrabljeni mediji so retoriko s skrbno izbranimi sodelujočimi gosti v informativnih oddajah načrtno vzdrževali na nivoju paberkovanja o tem, ali podpiramo delovanje civilne družbe ali ne. Klasično norčevanje iz ljudstva.
Ne gre za podpiranje ali zavračanje nevladnih organizacij, ki so temelj veleopevane demokracije, ampak gre za hud problem točno določenih mastno financiranih psevdonevladnih organizacij, ki delujejo pod nadzorom in usmerjanjem gospodarjev diktature kapitala na liniji hegemonije ZDA in interesne podružnice na čelu EU. Točno te nevladne organizacije delujejo s podporo ugrabljenih in notorično cenzuriranih medijev najbolj promocijsko podprto. Medtem so pristne civilne skupine in aktivnosti ignorirane ter slej ko prej izčrpane in obubožane. To velja še posebej za možne aktivnosti, ki resnično podpirajo deprivilegiran delavski razred ali druge interese državljanov, ki morajo ostat zataknjeni v sistemsko organiziranem suženjskem razmerju. Vsi bi morali gojit prepričanje, da so drobni daljnoročno nekoristni socialni popravki velik dosežek za vzdrževanje blede sence socialne države.
Tipičen primer je aktualni projekt Inštituta 8. marec My Voice My Choice. Ta se zavajajoče predstavlja kot naporna in dolgotrajna akcija nadebudne mladine iz Slovenije, čeprav v resnici uživa podporo močnih političnih lobijev celo iz samega centra Evropskega sveta. Teater za javnost o sila razvejanih postopkih, ki jih ni z uspešnim rezultatom premostila do zdaj še nobena civilna družba (logično, da ne), služi zgolj demotivaciji realnih civilnih družb in zafrkavanju naivne javnosti v glavo, češ, poglejte, kako smo pridni in vztrajni brez enako marljive konkurence na svetu. Še posebej so targetirane razne naivne mamice, ki v skrbno vodeni podobi aktivne in brižne mladeži vidijo vzor za hipotetične lastne sinove in hčere. Vendar pa vsi ti sinovi in hčere pač niso nepotistično in klientelistično finančno podprti kadri gospodarjev ugrabljenih držav, zato jim je brez zavedanja, s čim imajo opravka in s čim se morajo v resnici borit za resne sistemske spremembe, povsem onemogočeno, da bi s svojim plemenitim poslanstvom prosperirali. Posebej opozarjam tudi na posamezne javne figure ali “novinarje”, ki v javnosti najbolj netransparentno nevladno organizacijo Inštitut 8. marec predstavljajo kot pridno civilno družbo, ki deluje na podlagi visokih vrednot in celo požrtvovalnosti. Takšne osebe brez sramu izvajajo zavajajočo propagando najbolj verjetno zato, ker v ugrabljeni državi le pokorno služijo istemu gospodarju.
Vse tovrstne akcije so praviloma predstavljene zelo skopo, brez resne predstavitve plana in realnih učinkov. Propaganda temelji zgolj na čustveni propagandi in kratkih pamfletih za uboge na duhu. Zato prikladno nikoli ni nič dorečeno v realni funkcionalnosti in namenih.
Inštitut 8. marec je sicer ustanovil aktualni minister v Vladi RS Simon Maljevac v imenu LGBTIQ+ organizacije z zavajajočim feminističnim nazivom in s takratnim ciljem v spremembi družinskega zakonika za interese LGBTIQ+ organizacij. Nika Kovač kot zaupanja vreden kader, ker je predvsem hči in vnukinja politično omreženih figur iz polpretekle zgodovine, je obraz vnaprej podarjene kariere v tujini. Ta proces delovanja traja že od slovenske tranzicije, ki jo moramo razumet kot veliki rop države, razsutje vseh ključnih predhodnih socialističnih prednosti (dobro podprt javni sektor, odlična dostopnost zdravstva, stanovanja v lasti države z neprofitno strukturo, banke in strateška podjetja v večinski lasti države itd.) in prehod v diktaturo kapitala, pri čemer Slovenija zelo enosmerno služi interesom globalistov s sedežem vojaške in ekonomske nadvlade v ZDA.
»Mehka moč« kot najbolj brutalna oblika podrejanja
Takoimenovana “mehka moč” (soft power) hegemonije je delovala preko razvejanega omrežja domnevnih nevladnih organizacij tipa USAID, NED, DEI ipd. s pridruženo hobotnico Fundacija Open Society strička Georga Soroša. Milijarder, ki je obogatel z borznimi špekulacijami in mu sumi v zlorabo notranjih informacij kakopak niso bili dokazani. Kako bi le lahko dokazali, mar ne. V postsocialističnih državah je bila v tranziciji poleg koruptivnega projekta ustvarjanja bogatašev (v Rusiji oligarhov) s plenjenjem državne zlatnine (razprodaja certifikatov, privatizacija resursov, razprodaja državnih podjetij, denacionalizacija, ki je oropala državljane in razsula stanovanjsko varnost družbe itd.) zelo pomembna tudi ugrabitev ključnih medijev. Vse s pomočjo notranjih sodelavcev, ki so se kalili za delovanje v tujini, predvsem v ZDA in pridruženi VB ali Nemčiji. Tako sta Dejan Verčič in Franci Zavrl (JBTZ akter in urednik Mladine) ustanovila STA, ki je nekaj časa delovala kot zasebna agencija, kasneje pa se je podržavila. Dejan Verčič je stopal po podobnih poteh kot danes Nika Kovač in razni navidezno spontani notranji disidenti tipa Aleksej Navalni. Korakajo od krožkov tipa Young Global Liders (ali Young European liders ali Obamov Emerging Liders) pa do podiplomskih študijev v ZDA, psevdonevladnih organizacij ali delavnic pod nadzorom na primer BBC, ki so v Sloveniji rezultirale v tem, da postane STA prepisovalka novičarskih in vsebinskih smernic agencije Reuters ali AP. Tiskovna agencija je seveda podlaga za pridobivanje kontroliranih informacij za vse medije v državi. Ustanovi se še monopolistična marketinška agencija Pristop itd. in krog z nadaljnjim omreževanjem je sklenjen.
Internetna sfera je začela mešat štrene stabilnemu držanju niti v “pravih” rokah. In ustanavljat so se začele organizacije za preganjanje “dezinformacij”, ki so bile hitro razkrinkane predvsem kot celice za diskreditacijo in stigmatizacijo nezaželenih vsebin. Hajka se je začela v ZDA pod Bidenovo administracijo. In ni presenetljivo, da je kljub skopim vsebinskim referencam portala to dobro plačano delo v Sloveniji pristalo v rokah žene Francija Zavrla. Financiranje portala Oštro je sicer transparentno in nepresenetljiv je podatek o obilnem sponzorstvu Fundacije Open Society strička Soroša in drugih hobotničarskih organizacij.
Najbolj sporen predznak netransparentne dejavnosti krasi udarno promoviran Inštitut 8. marec, sledita Glas ljudstva in Danes je nov dan (Glas ljudstva deluje sicer bolj kot podružnica razvejane organizacije Danes je nov dan). Pridružene so tudi LGBTIQ+ organizacije in Transakcija, ki jih morajo podpirat tudi vse navedene organizacije z enakimi viri financiranja. Bolj v ozadju deluje dandanes slovenski tranzicijski starešina tovrstnih organizacij z nazivom Mirovni inštitut. Tudi uradni predlagatelj državnega odlikovanja Sorošu, ki ga je leta 2002 podelil Milan Kučan. Milan Kučan je že leta 1997 enako odlikovanje podelil tudi Klausu Schwabu, izvršnemu direktorju WEF-a v Davosu. Vse je eno in isto sranje, zato tudi razne nike pač skačejo od Soroša, preko Obame in Clintona pa do Davosa. Največji nateg slovenskih državljanov je ubrana medijska prezentacija, ki vsiljuje idejo, da je za dojemanje razvpitih nevladnih organizacij najbolj pomembno mišljenje, da gre za boj med “levim” in desnim političnim blokom. Ali celo za burkaško prcanje dobrodušne deklice Nike Kovač proti strašnemu diktatorju Janezu Janši in obratno. Janez in Nika se pač malo bockata slovenskemu življu v zabavo in včasih se rad vmeša še ulični performer Jaša Jenull, ki kriči na čelu aktivističnega teatra Glas ljudstva.
Izjemna skrivnostna kariera Nike Kovač
V takšnem medijsko skrbno nadzorovanem teatru absurda se zlahka zgodi, da naposled v javnost le pricurlja zelo slabo zaznaven članek na spletnem portalu Zanima.me, ki naposled le razkriva vire in zneske financiranja Inštituta 8. marec iz tujine. Ne razkriva pa tudi druge najbolj donosne dejavnosti Nike Kovač, kot je na primer D-Hub, zaradi česar je verjetno že parkrat najavila, da se seli iz Slovenije in da se bo vrnila le po potrebi.
Nepresenetljivo je Fundacija Open Society, ki jo po ustanovitelju Georgu Sorošu zdaj uradno vodi že sin Alex Soroš, ključna finančna injekcija Inštituta 8. marec. Od leta 2021 pa do zdaj se je iz leta v leto naraščajoče steklo v inštitut že dobrih 355 000$. Ostali financerji v zneskih od 30 000 pa do 100 000$ so še Guerilla Foundation s sedežem v Berlinu, ki se osredotoča na LGBTIQ+ pravice in širjenje (psevdo)teorij spola, Fundacija Chanel za določena vprašanja pravic žensk in Internetional Planned Parenthood Federation (IPPF), ki širi podporo pravice do abortusa, hormonskih terapij in kirurške spremembe spola. Skupni znesek sponzorstev le za zadnje leto presega 700 000$. Točen znesek sponzorstva mednarodne mreže IPPF Inštitutu 8. marec ni znan, je pa po poročanju portala znano, da ravno IPPF obilno financira z večmilijonskimi zneski tudi kar Evropska komisija, ki potrjuje med drugim tudi projekt My Voice My Choice. Na desetine milijonov dolarjev sicer prispeva za IPPF Fundacija Billa Gatesa in spet Fundacija Open Society.
Ob pomisleku na fundacijo strička Soroša se je treba nujno zavedat, da je v desetletjih zgradila razvejano hobotnico organizacij, ki so pravzaprav podružnice ali sodelavke Fundacije Open Society. Na ta način se gigantski vpliv Soroša s sodelavci učinkovito prikriva pred javnostjo, ki nima časa klikat na vsako sponzorsko značko, preko katere se je možno preklikat do Soroša na koncu verige krovnega financerja. Zato so tudi nevladne organizacije tipa Danes je nov dan le delno transparentne. Za razliko od Inštituta 8. marec, ki ves čas v popolnosti prikriva identiteto svojih gospodarjev in obilje finančne podpore, se druge organizacije raje ne zapletajo v preočitno hinavščino in računajo na to, da večina ljudi itak nima pojma, kaj vse tiste značke sponzorjev vsebinsko sploh predstavljajo in pomenijo za njihovo usmerjeno delovanje. Zavod My Voice My Choice je bil leta 2024 registriran posebej, čeprav na istem naslovu kot Inštitut 8. marec, in je imel leta 2024 prijavljenih prihodkov v znesku skoraj 500 000€. RAJA-Danièle Marcovici je zavodu donirala 268 955€, Meliore Foundation 225 000€, The Alliance for Gender Equality in Europe pa 90.000€. Nekaj zneska se prenese v leto 2025. Inštitut 8. marec in zavod My Voice My Choice delujeta brez zaposlenega kadra. Navidezno prostovoljstvo, prekarstvo in povsem zamegljeno financiranje kadra v polnem zamahu.
Nika Kovač je poleg štipendiranke Obamove fundacije v imenu urjenja kadrov (“emerging leaders”) tudi vzgajan kader sorodne organizacije demokratov v ZDA Vital Voices (Global Partnership). Ustanovili sta ju dve hudi vojni zločinki – Hillary Clinton in Madeleine Albright. Albright je tista zdaj že pokojna tetka, ki je med drugim zaslovela z izjavo, da so bile vse otroške vojne žrtve v Iraku vredne cilja. Zato je Nika Kovač tako nesimpatično smešna, ko recitira žalostinke o palestinskih žrtvah, kajti njeni sponzorji pač ne obžalujejo ničesar. Da je Niki dopuščeno javkat v zvezi s Palestino, je zgolj stvar strategije. Ker nič ne škodi nameram Izraela in korporacijam ZDA, saj glasnih demonstracij itak ni bilo možno ustavit, tako da tudi Demokrati z zakoncema Clinton in Mosadovim Epsteinom v epicentru niso ogroženi. Stric Soroš pa ni sionist in se celo postavlja kot nekakšna konkurenca izraelskemu lobiju AIPAC in na takšen način itak pokriva tisti del judovskih ekonomskih globalističnih gospodarjev, ki spodbuja tudi migracije z Bližnjega vzhoda. Pretvarjanje, kot da so blazni podporniki muslimanov, čeprav so le podporniki poceni delovne sile. Sicer pa Soroš že od leta 2011 napoveduje sesutje režima v Iranu in se ga veseli, a mu podobno kot rušenje oblasti v Rusiji ne gre vse po načrtih.
Nika Kovač sicer mora kritizirat Donalda Trumpa, kar se predstavlja kot kritičnost do ZDA, ki to ni. Velja le za Trumpa. Zato mora zganjat tudi propagando v zvezi z malo državljansko vojno v Minnesoti, kjer so Trumpovi Republikanci v zgoščeni vojni z Demokrati. S tem v paketu lahko tudi jamra v zvezi s Palestino, čeprav je genocid v Palestini enako tudi politika Demokratov v Beli hiši, saj judovska korporacijska ekonomska nadvlada drži v šahu tako Demokrate kot Republikance. Sionisti so le podskupina teženj judovskih lobijev tipa AIPAC in korporacijskih gospodarjev globalnega sveta. Ni presenečenje, da je lani postal Larry Fink, sicer izvršni direktor ozemeljskega giganta BlacRock, naslednik penzioniranega Klausa Schwaba na čelu WEF-a v Davosu. V Davosu se je letos udinjala in brez naše volje predstavljala našo državo tudi Nika Kovač, ki približno enako briljira v razumevanju politike kot kakšna druga hči vplivnega očeta ali dedka, ki prosperira v svetu brutalne negativne selekcije. Na primer Kaja Kallas v EU. Gre torej le za trenutek na politični šahovnici, ko je v določenem kontekstu nekaj dopuščeno izrekat v eter ali pa ni. Ni dopuščeno seveda nasprotovat financiranju vojne v Ukrajini, posledičnemu oboroževanju Evrope in vojni v Evropi proti slovanski velesili Rusiji. To je vse, česar se zavedajo vse Sorošove in podobne kupljene organizacije na državnih spiskih. Kaj smejo in česa ne za vzdrževanje unipolarne diktature kapitala.
Nika Kovač je prejemnica nagrade za izjemne dosežke v okviru delovanja za Vital Choices. V šolsko naučenem ganljivem in hvaležnem govoru ob prejemu nagrade pod taktirko vojne zločinke Hillary Clinton se Niki Kovač ne zdi nič izpod časti, da se celo pretvarja, kako jo zanima politika v Gruziji. Tam, kjer seveda tudi potekajo čistke proti kakršnemu koli ruskemu vplivu ali poslovanju z Rusijo. Silne zaskrbljenosti za Gruzijo seveda Nika v Sloveniji raje ne omenja, se pa zaveda, kje in kdaj mora pokazat pridnost. Prikrit obraz Nike na Facebooku, pravi kooperativen obraz na Blejskem forumu, v Davosu in na drugih srečanjih z mogotci, ki financirajo tudi njeno kariero. Višina finančne nagrade Vital Voices ni dostopna. Znan je le skupni znesek v višini skoraj milijon in pol dolarjev, porazdeljenih med pet prejemnic nagrad in eno organizacijo v zadnjem letu.
Vendar se veliki met kariernega napredovanja Nike Kovač, ki napoveduje tudi morebitno selitev v tujino, očitno skriva v organizaciji D-Hub, katere izvršna direktorica je postala. Ta organizacija je ena izmed organizacij, ki se predvidljivo ukvarja z bojem proti avtoritarnim režimom po državah. Skratka, znane ameriške bučke o širjenju demokracije, ki sprožajo državne udare in barvne revolucije po ciljanih državah za rop in nadvlado. Od tod očitno zaskrbljenost Nike Kovač po navodilu za Gruzijce in od tod verjetno tudi romanje v Srbijo. Topla in dobrosrčna pomoč Srbom v boju proti strašni diktaturi. In tako dalje. Yeah, right. Zanimivo je, da se Nika Kovač v Sloveniji ravno glasno ne hvali s tem izjemnim dosežkom in napredkom v karieri, čeprav se pohvali rada. Verjetno zato, ker topel sprejem dovolj naivnih sledilcev ni zagotovoljen. Zaenkrat D- Hub deluje le kot nekakšna pralnica možganov z raznimi brošurami na spletu, s katerimi podučujejo interesente o delovanju avtoritarnih vlad po državah ter o načinu povezovanja in rušenja ciljnih oblasti. Spletna stran v nastajanju je bila nekaj časa dostopna, zdaj pa je potrebna registracija z odobritvijo dostopa. Eh, eh, ta odprta družba, mar ne. Soroševa fundacija Open Society naj bi organizaciji D-Hub od leta 2024 do konca leta 2026 namenila kar 9 milijonov dolarjev.
Pa naj še kdo reče, da Slovenija ni odlična odskočna deska za prosperiranje. Prosperiranje za tuje interese seveda!
Zgodovina plenjenja v Evropi in panika med sponzoriranci
Če bi primerjali Ukrajino in Slovenijo, bi verjetno ugotovili, da med ugrabljenostjo javne sfere v teh dveh postsocialističnih državah ni velike razlike. V Ukrajini je prodana in zdaj že povsem javno dokazljivo skorumpirana kijevska oblast zajavkala, da brez ameriških organizacij praktično ne more več delovat niti noben medij v Ukrajini. Panika je završala tudi v Sloveniji. Jamranje se je sprožilo po tem, ko je Donald Trump napovedal ukinitev financiranja organizacij, ki pod krinko dobrodelnosti in aktivizma v imenu širjenja demokracije ali človekovih pravic (drobne investicije za velik rop in politični ter pravni nadzor nad državami) delujejo po državah (usmerjajo ideologijo, medije, sprožajo barvne revolucije, državne udare in nameščajo svoje marionetne vlade). Ta prelom je le en sestavni del aktualnega geopolitičnega preobražanja iz unipolarnega v multipolaren svet.
Vojna v Ukrajini je epicenter tega dogajanja, ki je povezano z vzponom organizacije BRICS, ki jo vodi ekonomsko in tehnološko uspešna Kitajska. Velik šok za vse organizacije in medije po ugrabljenih državah je razkol v ZDA, ki predstavlja notranjo vojno med globalisti in novonastalimi suverenisti. Globalisti v Beli hiši predstavljajo Demokrate in del starih Republikancev, ki so služili že pod Ronaldom Reaganom, pod katerim se je odvila ključna neoliberalizacija sistema na poti v korporacijski kapitalizem in spremljajoče rušenje socialističnih držav, tudi in še posebej v Evropi. Težnja po uničenju Rusije kot hipotetične evropske velesile, ki je predstavljala oviro za popolno politično, vojaško in ekonomsko okupacijo Evrope se je nadaljevala, prikorakala vse do ugrabitve Ukrajine na prag Rusije in rezultirala v aktualni vojni v Ukrajini. Štrene je v Rusiji pomešala nekdanja ekipa KGB s Putinom na čelu, ki so po roparski tranziciji v devetdesetih obrnili tok mizerne usode države. Edino KGB je dobro poznal delovanje CIE in strateško zavaroval Rusijo. Tako s krepitvijo obrambe kot krepitvijo ekonomske odpornosti proti ekonomskim sankcijam (ekonomski terorizem na mednarodno pravo imunih ZDA z EU sateliti ob boku).
Donald Trump je v ZDA zagnal vojno proti Demokratom, kar je med drugim povzročilo, da so se hudo zatresle hlače tudi številnim nevladnim organizacijam, medijem in raznim kadrom v sferi kulture, univerz, “gospodarstvu” in najbolj mastno sponzorirani politiki v Sloveniji. Trump je ukinil dobršen del financiranja, nekatere organizacije – kot na primer NED, ki ga je prevzel kar Marco Rubio – pa preprosto le napolnil s svojimi kadri. Soroš pripada strukturi demokratov oziroma globalistov, a lahko še vedno deluje dovolj avtonomno. Evropska Unija, preko katere se posredujejo razni razpisi z vnaprej znanim ciljem in prijavljenimi preverjenimi kadri, je še ohranila delovanje omrežja. Finančni izpad je torej relevanten, vendar EU še pokriva aktivnosti. Enako Soroševo omrežje. Nepotizem in klientelizem sta ključni kodi delovanja tovrstnih organizacij zaradi najvišje možne stopnje daljnoročnega zaupanja v zvestobo in voljnost za pranje možganov. Finančne in/ali karierne nagrade za poslušnost pa so milo rečeno nezanemarljive. Seveda ne velja enako za meglo, ki jo ustvarjajo mase prostovoljcev in ideološko opranih posameznikov – predvsem ranljiva, nerazgledana, vodljiva in gnetljiva študentarija – za izvajanje tudi množičnih aktivnosti po potrebi, kot so na primer množične LGBTIQ+ in druge demonstracije identitetnih politik, ki ustvarjajo kaos in razkole po družbah. Zato na primer tudi Niko Kovač zelo skrbi situacija v Gruziji ali v Srbiji, kamor romajo na misijo, čeprav je jasno, da ima o politiki pojma približno toliko kot enako kronično in patološko nasmehljan sin Zohran Mamdani na županskem mestu v New Yorku, ki ima tudi za seboj Soroševo armado. Bore malo ali nič. Ampak nepopisan list papirja je pogoj za poslušne kadre, če želijo prosperirat in postat del elite.
In zdaj na geopolitičnem prelomu se morajo izkazovat še toliko bolj. Aktivno morajo podpirat tudi nadaljevanje množičnih migracij, ki vzdržujejo poceni delovno silo po državah ter rušijo nacionalne in kulturne identitete držav, ker se iz držav ustvarja podjetja za interese kapitala. Tudi to je poleg uničevanja Rusije ključna Soroševa agenda, ki ji je treba sledit, sicer ne bo več nič za pusta hrusta. Ostalo so identitetne psevdolevičarske politike, ki pomembno polnijo organizacije in se jih lahko pošilja na demonstracije po domnevno strašnih avtokratskih državah. LGBTIQ+ in pridružene transspolne organizacije (v Sloveniji je zavod Transakcija ustanovil kader Soroševe univerze v Budimpešti, ki ima zdaj sedež preseljen na Dunaj zaradi Orbanovega ukrepanja proti tujim agenturam v državi). LGBTIQ+ in transspolne strukture so zelo uporabne po vseh državah, ki ne pristajajo na zahteve po spreminjanju zakonodaje v njihovi želeni smeri, vključno s pravnim uničenjem definicije biološkega spola. Vse te organizacije avtomatsko agitirajo proti Rusiji ali Madžarski itd., povsem neodvisno od kakršnih koli pomembnih političnih vprašanj, ker jih briga le skrb za lastne interese, pa če z njimi še tako kršijo pravice drugih skupin ali magari prispevajo k 3. svetovni vojni. Zato so zelo uporabni za povsem druge pomembnejše interese na geopolitični šahovnici, kot vsi kadri, ki jih spremlja nelaskava prispodba “uporabni idioti”.
Mala državljanska vojna v Minnesoti
Najhujša vojna med t. i. globalisti in suverenisti v ZDA se ta trenutek odvija v Minnesoti. Poročanja ugrabljenih medijev so abotno skopa, zavajajoča in pristranska, saj mnogi v občinstvu nimajo pojma, da je guverner Minnesote Tim Walz, ki je bil tudi podpredsedniški kandidat Kamale Harris iz loga Demokratov, kjer kraljujejo figure, kot so zakonca Clinton, Biden, Blinken itd. To je zelo pomemben podatek zato, ker je bilo po mnenju mnogih političnih analitikov ravno imenovanje Walza za podpredsednika najhujša strateška napaka Kamale Harris. O tem sem pisala v prispevku Zakaj je na ameriških volitvah zmagal Donald Trump.
Minnesota je namreč v ZDA najbolj radikalna t. i. woke država, z najbolj obilno politično in finančno podporo psevdocivilnim družbam (USAID …), ki služijo tudi Soroševi agendi. Transspolna politika deluje tako močno, da Minnesota predstavlja celo liberalno oazo za izvajanje kirurških sprememb spola tudi za mladoletnike, pri čemer so sprejemani kandidati iz vseh zveznih držav, kot nekakšen transspolni turizem. So tudi izvorna država uvajanja brezplačnih tamponov na moških straniščih in podobnih domislic, ki so se uvajale tudi na slovenski Filozofski fakulteti. Abortus je v Minnesoti radikalno legalen brez časovne omejitve, vse do poroda. Tega marsikdo, vključno z menoj, seveda ni mogel verjet, dokler se ni sam prepričal. Imajo seveda najbolj prijazno migracijsko politiko z največjim deležem priseljencev nasploh in še posebej iz Somalije. Uvedli so zakon, ki omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja tudi ilegalnim migrantom in potem uvedli predpis, da se lahko državljani registrirajo za pristop do volitev tudi le s predložitvijo vozniškega dovoljenja, čeprav je udeležba na volitvah brez državljanstva prepovedana na ravni ZDA in posledično enako v Minnesoti. Preverjanje realnega državljanstva vzbuja upravičene dvome.
Somalijska skupnost je bila deležna hude afere kraje sredstev preko dobrodelnih organizacij. Postopna in dolgoletna kraja je bila ocenjena preko milijarde dolarjev. Kongresnica demokratov Ilhan Omar, ki je bila zadnje dni zvezda informativnih oddaj kot ultimativna rasistična žrtev, ker jo je nekdo med govorom demonstrativno poškropil z neznano vodico, pa izvira iz somalijske skupnosti v Minnesoti in je tudi sama v preiskavi zaradi sumljivega porasta osebnega premoženja skupaj z možem. Gre predvsem za posedovanje kmetijskih zemljišč, ki jim je skromna vrednost par deset tisoč ali stotisoč dolarjev narasla v milijonske višave (približno 40 milijonov dolarjev skupno).
Donald Trump z ICE targetira Minnesoto tako z vidika masovnejšega pregona ilegalnih migrantov kot z vidika političnega boja proti Walzu in tovrstnim levičarskim “woke” strukturam, od koder je izviral tudi atentator na Trumpa in na Charlieja Kirka. Deportacija ilegalnih migrantov se sicer odvija tudi drugod po ZDA brez posebne drame. Ulični masaker v Minnesoti nikakor ni zgolj spopad z ogorčenimi državljani nad brutalnimi praksami ICE v podporo ilegalnim migrantom, ampak se odvija spopad z aktivističnimi skupinami, ki izvajajo zelo konkretne akcije cestnih blokad, snemanja in drugih tudi fizičnih obračunov z ICE kadri (večinoma so bivši ali aktualni vojaki). Prva žrtev streljanja vojaka ICE Renee Nicole Good je bila skupaj z ženo angažirana aktivistka, ki je tistega dne izvajala avtomobilske barikade pred vozili ICE in je v procesu aretacije skušala pobegnit organom pregona. Zato se bo preiskava uboja gotovo sukala kvečjemu okrog vprašanja, ali bi moral agent streljat kvečjemu v gume in zakaj ni. Renee Good se je ob izvolitvi Trumpa s partnerico odselila v Kanado v skladu z agendo, ki je pozivala državljane k množičnemu izseljevanju v primeru zmage Trumpa. Agenda je seveda propadla, ker selitev v drugo državo ni ravno enostaven podvig za manj premožne in premalo udoben podvig za premožne. Ker nikomur ni bilo mar za njuno selitev v takratno Trudeajevo Kanado, kjer je neoliberalec Justin Trudeau vodil enako politiko kot Walz v Minnesoti, sta se preselili nazaj v ZDA, v aktivistično središče v Minneapolisu.
Tudi druga žrtev streljanja Alex Pretti je že prej aktivno napadal agente ICE, o čemer pričajo tudi posnetki, in je bil zaznan pri ICE. V zadnjem fizičnem spopadu z ICE (kar se interpretira zgolj kot Prettijeva pomoč ženski, ki jo je ICE aretiral, zbil na tla in uklenil) je bil Pretti ustreljen in preiskava bo podobna kot v primeru Good. Napad na organe pregona je namreč kaznivo dejanje, beg pred aretacijo pa tudi, ni pa nujno utemeljeno streljanje s smrtnim izidom pri vprašanju profesionalnega ravnanja organov pregona. Trumpovi administraciji sta kar dve smrtni žrtvi zaradi streljanja ICE vojščakov zelo škodili, administraciji Walza in župana Minneapolisa pa politično zelo koristili, saj se je zagnala medijska kampanja proti ICE. Zato zdaj Trumpova administracija popravlja zgrešeno brutalno taktiko, vendar spreminja le strategijo za umiritev medijskega krika. Kajti Američani politiko pregona ilegalnih migrantov podpirajo, Trumpovi volivci pa sploh, saj je bila to njegova prioritetna predvolilna obljuba. Ne podpirajo le načina, ki sproža celo smrtne žrtve. To bo Trump uporabil, Walz pa s tem ne bo niti najmanj zadovoljen, saj je njegov edini cilj prekinitev izseljevanja ilegalnih migrantov, zato sledijo novi strateški podvigi na obeh straneh male državljanske vojne.
Kako mediji poročajo oskopljeno o dogajanju v Minnesoti, najkasneje zdaj veste. Kako zagreto in na kakšen izključno čustveno manipulativen način o tem poroča Inštitut 8. marec, pa tudi veste ali se zlahka prepričate. Predvsem o njihovi zagretosti za dogajanje v ZDA, ki sicer ne obstaja. Ampak tako izgleda in deluje šihtanje kadrov psevdocivilnih družb v čisto vseh primerih. Navodila in agenda so jasni. Nika Kovač pripada lobijem Demokratov, ki delujejo najbolj intenzivno tudi v Minnesoti, zato je treba šihtat. Nika Kovač se je nespametno celo pohvalila, da je sedela na večerji s Hillary Clinton. Morda jo kdo najde celo na kakšni fotografiji dosjeja Epstein, kot so našli mamo Zohrana Mamdanija. A verjetno še ni tako uspešna, pa se mora ponosno zadovoljit z večerjo ob ženi razuzdanega Epsteinovega prijateljčka Billa in z njeno bogato nagrado za šihtanje mladih pridnih žensk. Enako patološko nasmehljan Sorošev sponzoriranec Zohran Mamdani, ki je postal župan v New Yorku brez resnih predhodnih referenc, je v kotlu klientelizma in nepotizma enako zaupanja vreden sin dobro infiltrirane družine. To je prioritetna referenca za zagotovljen plačan uspeh zaviralca resne sistemske social(istič)ne pobude z drobnimi popravki diktature kapitala. Najmanj nenavadno ob vsem priloženem je, da so Epsteinovi dokumenti razkrili tudi prijetno druženje iz leta 2009, ko se je mama Mira Nair veselila z Epsteinom, Billom Clintonom in Jeffom Bezosom po premieri svojega filma na zabavi, ki jo je organizirala Ghislane Maxwell. Filmska kariera brez glave v riti gospodarjev kapitala je pač težko verjetna. Še manj verjetna je izjemna politična kariera sina, ki sicer ne zna počet nič pametnega.
Moraliziranje moralnih bankrotirancev ter pomembna razlika med fajtanjem in šihtanjem
Nika Kovač se po novem hvali z druženjem s Katy Perry in Justinom Trudeaujem v Davosu. To je tisti Trudeau, ki je v Kanadi zagnal pravi fašizem na področju svobode govora v prid udaru transspolne ideologije in ki je med Covid ero tovornjakarjem zaradi protestov, ki so jih izvajali, blokiral bančne račune. Trudeau je prvi liberalec, ki je pokazal, do kod sega možni fašizem kapitalističnih psevdolevičarjev, ki neutrudno trdijo, da se zoperstavljajo fašizmu. Nika Kovač ima resne težave že z osnovno transparentnostjo, kaj šele z vsem, kar trdi, da v imenu moraliziranja zastopa, medtem ko šihta, pridiga naučene skromne čustveno okrašene pamflete in žuga političnim oponentom. Na primer nazadnje Anžetu Logarju, ki mu podjetnik s hamburgerji z milo rečeno slabo reputacijo v stranki z neumnimi piarovskimi podvigi res le škodi, pa če še tako investira v stranko. Pa vendar je Nika Kovač ena izmed zadnjih figur v političnem prostoru, ki bi lahko tako samozavestno pridigala komur koli na svetu o transparentnosti, nezavajanju, celo o neodvisnosti in oh, oh, oh, saj veste … Slovenci si zaslužimo več!
Ja, se strinjam. In zaslužimo si tudi več od maškarade in teatra psevdocivilnih družb tipa Inštitut 8. marec ter hčera, sinov in dobrih prijateljev na obilno financiranih položajih moči, za katere se državljani nikoli nismo odločili, da nam vrtijo usodo in prihodnost. Ključno vprašanje je torej v tem, zakaj se je tudi Anže Logar pustil tako povozit Niki Kovač, brez kakršnih koli pripomb na njeno hinavščino. Ne le on. Zakaj tako benigno, previdno in neudarno delujeta celotna SDS in NSi, čeprav redno “napadajo” Niko Kovač, vendar niso niti malo udarni z vsebinskimi kritikami, če že, ampak bolj bevskajo kot otroci v peskovniku, če jim kdo poruši mivkasto potičko. Kovač so celo neutemeljeno obtoževali prejemanje državnih sredstev, da so ji omogočili serijsko igranje žrtve, ki doživlja lažne obtožbe. Iz tujine so sponzorstva bistveno bolj obilna.
Previdnost domnevne opozicije se najbolj verjetno dogaja zato, ker so na skupnem bregu. Ker niti Janša ne more udarno kritizirat EU mafije s svojimi lobiji, saj je tudi sam nekdo, ki želi pripadat tej frakciji in ji tudi pripada, le določeni lobiji mu niso naklonjeni. Tudi oni so se z odvodi financirali iz tujine, a še tisti slavni odvod z Madžarske je šel v franže, kajti z Orbanom nista več na isti strani geopolitike, saj je Janša zgradil celo politično kaiero tudi na rusofobiji v imenu boja proti strašnim komunajzerjem. Prosto v skladu s hlapčevsko politiko nemškemu gospodarju, ki je od 2. svetovne vojne dalje pod škornjem ZDA. V odnosu do financiranja vojne v Ukrajini in geopolitične pozicije v Sloveniji v parlamentu nimamo opozicije. SDS, NSi, Gibanje Svoboda, SD, Levica in vse Soroševe, USAID, NED in DEI psevdocivilne družbe v državi so na isti strani. Davkoplačevalske milijone pošiljajo v Ukrajino dokazljivo skorumpirani tolpi na oblasti, ker tako ukazuje tudi dokazljivo skorumpirana Ursula von der Leyen. Le državljani smo nekje drugje in nihče nas nič ne vpraša o naših potrebah in vizijah. Ker nimamo funkcionalnih civilnih družb v državi!
SDS ima seveda največje težave v aktualni geopolitiki, saj mnogi stari ideološki zavezniki niso več zavezniki. Tudi podpora Trumpu je zgolj podpora republikancem v ZDA, vendar pa umikanje iz Nata in celo iz Ukrajine ni agenda, ki bi si jo lahko privoščil Janša glede na vsebino minule gradnje kulta osebnosti v osamosvojitvenem procesu. Vsi ti kadri so kadri, ki ne morejo iz primeža EU mafije, ki se v aktualni geopolitični vojni seseda sama vase. In nas državljane vleče s seboj v brezno. Tudi oni bi imeli radi nevladne organizacije, ki bi tako obilno financirane od koder koli že šihtale za njih, kot šihta Inštitut 8. marec za neoliberalne globaliste, čeprav se pretvarja, da fajta. Med šihtanjem in fajtanjem je velika razlika. Če želijo, jim lahko ponudim dobrohotno in kakovostno predavanje o tem. Račun bo zelo skromen. Kakšen milijonček v evrih. Nič več. Žepnina za malico.
Odlično Simona. Sploh glede Nike. Do Jenulla imam malo tolerance. Ni čisto slab. Zdaj pa vprašanje, a nisi bila ti nekoč tam? (kjer je Nika zdaj) Ideološko mislim.
Ojoj… too much. Uboga, uboga gmajna. Ni nam pomoči. Ampak ja, bravo za tale zapis.
Do Jenulla imaš toleranco? Si prizadet?
Pa to je ja največje govno, ki je kdaj hodilo po Sloveniji.
Ne vem, kaj naj bi Nika ideološko bila po tvojem mnenju. Levičarstvo to že ni, če imaš to v mislih. To jee neoliberalizem z blažilnimi socialnimi učinki za ohranjanje status quo polžaaja elit, ki jih financirajo. Da še drugih pritaknjenih norosti, ki se reklamirajo celo kot feminizem in druge identitetne ugrabljene bučke, niti ne omenjam. Tako da jaz sem še vedno tam, kjer sem od nekdaj bila, kar nikakor nikoli ni pomenilo in ne pomeni tudi nobene ideologije za vsako ceno, ne glede na to, kaj se v resnici dogaja in razvija. Z vidika politične analize mora bit pa itak prioriteta uvid v vsa resnična dejstva in kontekste. In mene zanima uvid v realnost. Od nekdaj.
Ojoj… too much. Uboga, uboga gmajna. Ni nam pomoči. Ampak ja, bravo za tale zapis.
Prebral sem ta umotvor. Povezovanje in izpeljevanje sklepov nekoga, ki se res trudi razumeti, pa mu ne uspe
Aha, vi veste, da nekaj ni uspelo. Ker vi veste, kaj bi moralo uspet. No, kar na dan z besedo! Glede na to, da ste anonimni, vam ne bi smelo bit nerodno predstavit svoj izjemen uvid. Komaj čakam!
Spoštovana ga. Rebolj. Kar ste napisali in zapisano argumentirsli, je odlično. Sama spremljam Inštitut 8.marec iz časa, ko so sodelovali pri zbiranju podpisov za referendum o vodah. Neznana organizacija (kateri je način prodora svetovala oseba, ki je vodila Obamove kampanje – žal takrat informacije nisem shranila), je praktično v trenutku postala medijska zvezda. In še vedno je. Sama sem videla zavajanje Nike Kovač, pa nisem našla verodostojnih informacij o financiranju, razen preko Guerilla Fondation in v seznamu podpore nevlasnim organizacijam v EU. Med drugim je bila omenjena igralka, sodelovala je tudi z Jenullom, se pred obdobjem covida,in bila je tudi del scenarija “protestov”, ki so bili usmerjeni le proti Janši, ne pa tudi proti svetovnemu sistematskemu zavajanju glede širjenja strahu preko “pandemije”, ki jih je zrežiral Jenull.
Nika Kovač je “produkt” ostarelih bivših oblastnikov, in predstavlja pravi način, kako rekrutirati mlade. Obenem s svojim populizmom in dramo žrtve (je igralka) “pritiska” na čustva, kar ji nedvomno uspeva.
Glede Minesote in dovoljenj za splave, do konca nosečnosti, ki sploh niso več splavi, pa imate prav. Pred leti je bil v Kaliforniji v obravnavi zakon, da bi brez posledic lahko ubili novorojenčka, starega do 28 dni. V tem delu je zahteva Trumpove administracije, da je splav dovoljen do 12.tedna nosečnost, tako kot drugod, popolnoma legitimna.
Sicer se vedno ne strinjam z vami, pa vendar je vaš pristop k obravnavani temi popolen v danem trenutku, verodostojen in poln modrosti. Zato vas prosim, da nadaljujete z vašimi poglobljenih analizami. Hvala vam.
Gospa Zajc, tudi sama se spomnim začetkov I8marec in neverjetne kadrovske razvejanosti pri organizaciji referenduma, marketinške učinkovitosti, spretne manipulativnosti glede vsebine itd… Vse to je meni predstavljalo dvom, da gre za dejavnost skupine mladih punc, ki so se komaj znebile mlečnih zob. Seveda se je moj dvom potrdil nekaj mesecev kasneje, ko sem poslušala intervju na Valu 202, ki je ves navdušen predstavil refrendumskega “svetovalca” iz ZDA. Nadebudni aktivist je bil predstavljen kot bivši član predsedniške kampanje Baracka Obame. No, potem so se mi obzorja začela vedriti in Simonin članek samo potrjuje moje strahove.
Hvala. In ja. Bitko za vodo so že dolgo in intenzivno vodile druge organizacije, skupaj z bitko v Anhovem. I8M je prevzel le propagando, češ da so priskočili na pomoč. In mediji so le I8M na stežaj odprli vrata in zadevo razbobnali, kot da gre le za njihov projekt. In tako je postala v trenutku medijska zvezda. Potrebovali so pač točno to. Civilna družba, ki je na tem delala že prej, pa je pokorno sprejela izbris za zasluge. Češ da jih sicer ne bi nihče slišal. No, zdaj je pa točno ta nekdanja civilna družba naposled nagrajena za ponižnost in sprejeta na vlitve z Levico. Imenuje se stranka Vesna. In zdaj so lepo pod nadzorom in bodo lahko le še lajnali parole o zelenem prehodu in še čem, kar bo pač dovoljeno. Če bodo želeli kaj zaslužit. Tako to gre.
In ja, Jenull je takrat ugrabil proteste in jih preusmeril izključno v politični boj. S časom so protestniki to pokapirali in se obrnili proč. Na tem je pa profitiral Stevanović s svojim protestom, kamor se je zgrnila tudi masa razočaranih protestnikov. In Jenull je na zadnjem petkovem protestu v svoji režiji stal na dežju s še nekimi desetimi protestniki.
Da v ZDA ni na državni ravni določena omejitev abortusa, je itak znanstvena fantastika. In Minnesota je tipičen primer, kako daleč gredo skrajnosti, če ni regulacije. Do konca in čez. Preko vsakega zdravega razuma. Žal.
Ahhh, Kovačeva Nika, bleferka, rojena z zlato žlico v ustih. Prav gnusijo se mi takšni ljudje.
Ne vem, kaj naj si mislimo o verodostojnosti informacij navedenih v članku, saj v njem med drugim piše:”….tovrstnim levičarskim “woke” strukturam, od koder je izviral tudi atentator na Trumpa”. Še otrokom je jasno, da je bil atentat slabo odigrana predstava, v kateri se je Trump sklonil, ko je zaslišal pok, kar je seveda kasneje, kot te zadene krogla, ki je pa seveda ni bilo. Trumpovo uho je namreč točno tako, kot je bilo pred “atentatom”.
En upokojen polkovnik mi je zatrdil, da bi metek raztrgal uho, tudi če bi ga samo oplazil.
Verodostojnost je preverljiva in opremljena tudi s povezavami. Kar se pa vaših interpretacij dogodkov tiče in mnenj o dogajanju v ozadju, je pa druga zgodba. Poznam to teorijo zarote, vendar se v njih za razliko od kavč CIE in kavč KGB komentatorjev ne spuščam. Tudi v sila strokovne presoje o moči posameznega metka glede na mikromilimeter oplazenja uhlja ne. Še posebej ne ob dejstvu, da je internet miniran s fake kavč CIA gradivom. O atentatu na Trumpa sem pa sicer napisala prispevek z vsemi omenjenimi verjetnimi teorijami, pa si ga lahko preberete. Treba se je vendarle zavedat, da je v tem streljanju umrla še ena oseba in več je bilo ranjenih. Teorija o zrežiranosti me ni povsem prepričala, še posebej zato ker slabo pojasnjuje dodatne žrtve. Ti naj bi bile pač kolateralna škoda načrtno izbranega slabega strelca. Slab strelec pa bi lahko odpihnil tudi Trumpa ali koga od varnostnikov. Obstaja možnost, da bi kolateralno škodo povzročili načrtno za večjo prepričljivost. Ampak … To je zgodbarjenje. Prepričljivih dokazov pa žal ni. Pa tudi dovolj odgovorov na strani države ne.
Ta prispevek ni namenjen razčlenjevanju tega dogodka. Dejstvo je le, da ne le v primeru Trumpa, ampak tudi Kirka in še streljanja na otroke v cerkvi, so vpleteni strelci iz te struje. Da so bili strelci, seveda še ne pove dovolj o možnih naročnikih in dogajanju v ozadju, a to za izpostavljeno poanto male državljanske vojne med strujama nima veze.
Grozen zapis… brez besed…
Kot je rekel en sionist iz AIPACA. Mi samo izkoriščamo po vseh pravilih stvari, ki jih dopušča sistem (in pozabil povedati, da obstaja tudi morala in etika, ki je nad sistemom), zato kaznovati 8. marec, medtem ko dopuščamo nekim elitam, da postavljajo in vodijo vlade mimo demokratičnih procesov, je milo rečeno neumnost in samodestruktuvno dejanje. Namesto kritike enega pola elite, bi morali na nek način postaviti alternativo temu sistemu, ki destruktivno vpliva na prihodnost človeštva.
Dve temeljni napaki v vaši percepciji. Prva je nekritično sprejemanje floskul, ki jih trosijo elite. Na primer ta: “Mi samo igramo po pravilih stvari, ki jih dopušča sistem.”
Sistem nam ni padel na glavo, ampak so ga vzpostavili in ga še vedno vzpostavljajo točno ti igralci “po pravilih”, ki pravijo, da le uporabljajo pravila, ki jih dopušča sistem. Da je mera še bolj polna, pa seveda sploh ni res, da uporabljajo zgolj pravila v sistemu, ampak ga po potrebi tudi kolosalno kršijo. Če niti to ni jasno celo po aferi Epstein, pa tud’ klinc. Da ob tem celo omenjate Inštit 8. marec kot neko kaznovano nerelevantno žrtev, je pa sploh neverjetno, saj gre za organizacijo, ki je sponzorirana v naši državi točno od teh elit in te elite tudi vplivajo, vzdržujejo in krojijo sistem po ranjivih državah. Seveda ne le ta psevdonevladna organizacija, gre pa za najbolj obilno financirano novo silo v omrežju, ob tem ko imamo že starih več kot dovolj. Saj ste prebrali prispevek ali niti ne prav pozorno??? Seveda bi morali postavit alternativo temu sistemu, ampak se je najprej sploh treba zavedat, od kod se vzpostavljajo norme in sistem in točno komu služijo in zakaj in kako delujejo. Ker sicer ni znanja in vednosti, s kakšnim modusom operandijem ima družba opravka. Potem se morate pa zavedat, da to pomeni boj. Menda ne mislite, da vam bodo elite z vseh polov kar pokimale in čestitale, ker ste postavili alternativni sistem, ki bo njih izpljunil. Ne vem, koliko ste stari, ampak jaz dovolj, da ob tem, ko se zelo podrobno ukvarjam s politiko že 20 let, še pomnim, kako se ruši cela država in ves sistem (tudi vse dobro), medtem ko večina ljudi nima pojma, kaj se dogaja, kdo je kdo, od kod kaj prihaja in kam v resnici gremo. Radi pa govorijo o neumnosti in samodestruktivnosti, medtem ko z dobrimi nameni gojijo neumna in samodestruktivna mnenja na prvo žogo.
Najbrž ne bi nihče, jaz gotovo ne, upal dve ali tri leta nazaj staviti, da bo tak free spirit, kot je Simona Rebolj, privolil v položaj prve trobente altright orkestra.
In, če je bil kdaj kak dvom-operacija spola je lahko povsem uspešna. Tudi ženska lahko postane Žan Mahnič.
Pozdravljeni,
kako to mislite alright orkestra? Lahko prosim za kakšne dokaze za to trditev, v obliki argumentov?
Ne provociram, resno sprašujem; predsvem zato, ker jaz Simono razumem povsem drugače.
Soros, wef, obama, trans, putin good, zelenski bad, trump has a plan, migranti, dominantni mediji jamr jamr,…njen blog se je zožal v mešanico Insajderja, predvolilnega programa Resnice in (ex)Infowarsa.
???
Nisem tega vprasala, ampak ok.
Ja, kaj pa je altright drugega kot to?
Ja, ok, hvala.
Vse na svetu bi dala, da bi lahko videla svet tako kot vi pisete. Vsi vemo kam kaj spada.
Drugače me razumete, ker ste dovolj pismeni, da razumete politično analizo, ki ni zgolj politična propaganda s klasičnim nabijanjem stereotipov v eno ali drugo smer. Komentator Roobie pa pač tega dometa ne premore.
Neumen hujskaški komentar povprečnega ideološkega navijača, brez konkretne vsebine in argumentov seveda. Jaz sem še vedno “free spirit”, zato pa tebi, ki preočitno nisi niti “f” od “free spirit”, ne teknejo prispevki, ki ne godijo tvoji ugrabljeni ideološki emociji. Sem predvsem politična analitičarka, kar pomeni, da me zanimajo predvsem dejstva, vsi pomembni konteksti in kontriram propagandnemu zavajanju pri informiranju ljudi. To pomeni, da pišem o pomembnih zamolčanih podrobnostih. Hujskači in pamfletarji pa dobesedno podpirate in želite, da vas zavajajo in vam perejo možgane kot zadnjim budalam v rovtah. Zakaj? Da bi rjoveli in pripadali neki čredi na veke vekov, ki vas je že davno izpljunila, le da tega seveda niste opazili. Ob tem bi pa še malo rezgetali in hujskali proti domnevnemu sovražniku, o katerem seveda ne veste nič pametnega in vas tudi ne briga. To, da znate kričat “alt right!”, Zelenski slab, Putin dobr in druge brezpomenske besedne zveze ni noben free spirit, ammpak navadna floskulatorska omejenost. Da pišete kozlarije o povezovanju mene in stranke Resnica, pomeni, da vam ni jasno nič. In če trdite, da ste me s takšno omejenostjo nekoč brali in so vam moji teksti ugajali, vam zagotavljam, da je šlo zgolj za naključje in da tudi takrat niste razumeli poante mojega pisanja, vsebine pa tudi ne! Pač slučajno vam je ugajalo, ker je voda slučajno tekla na vaš ideološko emocionalni mlin. To se bo lahko zgodilo še kdaj. Kdaj pa tudi ne. Nikoli se nisem ukvarjala s politično propagando. To je pa to, kar vi želite. Zelo napačen naslov.
Seveda, razumem, da se imaš za političninega analitika, to je lahko vsak. Vendar pa, če s temi analizami nikamor ne prodreš, te praktično nihče ne upošteva, in za oboževalce fašeš loonieje tipa Mimi Zajc, ne pomeni, da si dober politični analitik in da so vsi ostali skorumpirani in prodani.
Večinoma to enostavno pomeni, da so tvoje analize nepomembne in zanič.
Če si ti očitno funkcionaln nepismen in nerazgledan osebek pač ni Simonina krivda.
Ne, politični analitik ne more bit vsak. Vi na primer niste in ne morete bit, ker nimate niti približno zadostnega znanja niti pismeni niste na ustreznem nivoju, poleg omenjenega je pa še več kot očitno, da ne premorete niti dovolj kakovostnega karakterja za takšno odgovorno poslanstvo.
Če s svojimi prispevki ne bi prodrla, jih seveda ne bi pisala. Če mislite na prodor v kakšen medij, ki se vam zdi pomemben, sem za etablirane medije leta že pisala. Kot redna politična komentatorka pa sem verjetno edina v tem prodanem prostoru, ki sem se zaradi cezure odpovedala poziciji in honorarju ter podala odpoved. In šla na svoje. In to ni bila takšen upor cenzuri, kot se pri nas sicer dogajajo med novinarji zgolj kampanjsko, ko ena politična klika nasprotuje drugi kliki, ko pride na položaj. In blefirajo odpor proti cenzuri, čeprav gre le za orkestriran politični boj. Jaz govorimo o cenzuri, ki pomeni dokazljivo prikrajševanje javnosti za vse pomembne informacije in kontekste, ki se ne skriva za političnim oportunizem. Ampak le brani poslanstvo, ki ga ni možno več branit. Kajti cenzura v obliki zamolčevanja poteka non stop in je postala običajen del “novinarskega” poklica.
Vsega tega ne pišem zaradi vas in vam podobnim naivnežem, ki s svojo ideološko blaznostjo škodite interesu in dobrobiti javnosti. In podpirate cenzuro in hujskaštvo, če godi vaši religiji. Pišem zaradi drugih bralcev, ki jim je mar za realnost in pošteno polemiko.
Zato nepomembne prav gotovo niso moje analize, pač pa ste povsem nepomembni vi. In tega se itak tako zelo zavedate, da se pod svoje primitivizme in žlehtnobo prav gotovo ne upate niti podpisat.
Hvala za komentar. Veliko je skritega pod denarjem
Ja, preveč.
Simona, vrhunski raziskovalni članek, čestitke!
Woke in LGBTQ tiranija samooklicanih foteljskih levičarjev trenutno majejo red in demokracijo tako v EU, kot v ZDA.
Edina rešitev je vrnitev k redu, odgovornosti in pravni državi.
Nadrogiranih plešočih pavijanov, ki se priklepajo na radiator, dojijo pse, kažejo spodnje hlačke v hramu demokracije, zaugajo bewca med sejami v WC-jih DZ-ja, ali kažejo osle nad glavo poslanca njim nasprotne stranke, ki se ne morejo odločiti niti glede tega, ali ga raje vtikajo v moškega ali žensko in se kot samooklicani bisexualci (druga generacija migrantov, ve se, na koga mislim) poročijo ter v ta svet prinašajo otroke, ki bodo potrebovali desetletja psihoterapije, da bodo travmo predelali, SMO SE SLOVENCI NAVELIČALI.
Vsi, ki imamo magisterij znanosti, pa smo s strani Gospoda Natega utišani na položaje minimalkarjev za 4. stopnjo izobrazbe, ‘neuradno’ povsod diskreditirani in odklopljeni od vira vpliva in moči pod sedanjo Pernato lopovsko sprego, bruhamo ob pleoščih norostih, izmišljevanju vedno novih afer, da se javnosti meče pesek v oči. V EU desno -sredinski kritiki že pozivajo k popolni prepovedi NVO-jev: Inštitut 8. marec je najboljši primer, zakaj se NVO-jev sploh ne bi smelo več niti ustanvaljati, kaj šele jim dajati pomen in težo. Nika Kovač NE GOVORI V MOJEM IMENU, ČEPRAV SEM ŽE VEČ KOT POL STOLETJA ŽENSKA. Infantilno ščene, podkupljeno od sprijene nakokirane levajzarske elite, je tu samo zato, da v politični areni kot pobesnela oslica na ketaminu brca vse, ki niso njeni plačniki. Ki, skratka, niso od vladajoče ganriture.
ako, kot je bila tudi Tina s Petrola, samooklicana lobistka z raznih jaht in dubai style OF spletnih strani, že od prvega dne izdatno plačana s strani Murgel, da Robiju služi kot krinka pred javnostjo, da ta ne izve za njegovo toplovodarstvo, ker bi zato zelo sončni kralj zelo verjetno izgubil velik del tradicionalnega, konzervativno usmerjenega volilnega telesa.
Tudi bivšo ženo je Plesalec obilno poplačal, da je sedaj tiho in da je dala mir ter se ločila, ko se je njen zdaj ex še poročen razkazoval s prvo cipo države po svetem mestu. Resda jo je od šoka vrglo najprej na psihiatrijo, toda, ko je dojela, da ima več od tega, da molči, kako je našla moža v svoji zakonski postelji z njegovim najboljšim prijateljem, je modro utihnila, črpa milijončke preko slamnate firme, ene od stotih lovk ‘genija’ in se daje dol z mlajšimi. Oblastnike in elito vedno zjebejo tri stvari:
– sla po moči in denarju
– spolne perverzije in sex drajv na sploh
– droge ter druge odvisnosti
Na vse troje jih lahko uloviš oz. jih zalotiš, potem pa z dokazi trdo držiš za jajca, da delajo dosmrtno po tvojih navodilih. To je tako predvidljivo, staro kot svet in ponavljajoče se, da je že grozljivo utrujajoče. In bom kar vesela, ko bom šla s sveta, ker je vse bolj nor, ostuden in absurden. Pametnemu popolnoma dovolj.
Deli in vladaj, je pravilo, ki so ga upoštevali v antiki.
Danes že desetletja vidimo samo ene in iste prašiče, ki se skušajo zriniti h koritu, nepotešljivih apetitov pa se sploh NE TRUDIJO VEČ NITI PRIKRIVATI. NIKOGAR VEČ NI SPLOH VEČ SRAM, DA JE SVINJA ALI KURBA ali da krade pri belem dnevu vsem na očeh.
Najkici sicer lepo uspeva porediti se, tako navzven, kot z okrepljenim bančnim računom. Morda je tako debela tudi zato, ker je noben ne rukne, je depresivna in vse večere osamljena žre čips in čokolado, ko piše svoje plačane politične pamfletke in burke po družbenih omrežjih, ja saj, kateri normalen moški bi pa hotel se sploh dotakniti ene besne, egotriperske levajzarske femifašistke, ma, s podrekano palico je ne bi orng desc taknil!
Bivši volivci Goloba iz dneva v dan postajamo njegovi najbolj zakrknjeni sovražniki. Vsaka palica ima dva konca. Tista druga pregovorna bo usekala prav kmalu po plešočem pediju in njegovi navlečeni KurbeTini.
Srečno, Zlovenija. Narod hlapcev, za hlapce rojeni, gospodar se menja, bič ostane.
Suverenosti več nimamo, vse odkar smo pristopili v EU, tako da lahko opustimo tudi proslavo državnosti, ne le Prešernov dan kulture. To ni več moja država, ampak je država migrantov, prisljencev, džihadistov in mujezinov, čefurske zlohotne vlade, ki z najbolj odprto dlanjo krmi priseljence, celo ilegalne, svoje lastne ljudi in tiste, ki mislimo s svojo glavo ter smo zaradi pameti vedno ‘nevarni’ vsakemu režimu, levemu ali desnemu, pa sistemsko zatira, najprej in predvsem z nedostopnostjo službe, primerne izobrazbi. namerovali so nas utišati, a naš molk postaja vse bolj glasen. Golobje in golobice bodo odleteli, a kdo bo pucal podrekan asfalt za njimi?
Besedilo avtorice Simone Rebolj “Inštitut 8. marec in skrivnost uspeha psevdocivilnih družb” je izrazito primer moralizacijsko-personalizacijskega, konspiracijsko naravnanega diskurza, ki funkcionira na več ravneh manipulacije percepcije in interpretacije nevladnih organizacij. Avtorica sistematično prepleta osebne napade, etična sodila in domnevne zgodovinske ter geopolitične povezave, pri čemer subjektivno moralno presojo predstavi kot epistemološko resnico. Celoten narativ je strukturiran tako, da civilno družbo predstavi kot manipulativno, orkestrirano in instrumentalizirano s strani globalnih interesnih centrov – zlasti ZDA, EU in posameznih filantropov – medtem ko avtonomne, neodvisne iniciative in prostovoljni aktivizem diskreditira kot naivno ali “drobno” in nefunkcionalno.
Diskurz je pri tem izrazito binaren: nevladne organizacije so bodisi instrument hegemonov kapitala in globalistov, bodisi marginalizirane entitete, ki trpijo zaradi nevidnosti. Avtorica uporablja obsežen nabor imen, datacij, finančnih številk in geopolitičnih dogodkov, da ustvari vtis empirijske argumentacije, vendar gre dejansko za diskurzivno konstrukcijo, ki vzpostavlja korelacije tam, kjer so kompleksne interakcije redukcijsko poenostavljene. Vpliv osebnih pripisov, moralizacije in konspiracijske logike prevlada nad kakršnokoli resno analizo strukturnih, ekonomskih ali institucionalnih mehanizmov.
Besedilo odlično demonstrira vzorce psevdoanalitičnega diskurza: realni subjekti (Nika Kovač, Simon Maljevac, Hillary Clinton, George Soroš, Zohran Mamdani) so reducirani na indikatorje širše ideološke sheme, kjer so njihove odločitve, dejanja in motivacije predstavljene kot neposredna manifestacija navidezne globalne manipulacije. Ta redukcija ignorira kompleksnost institucionalnih procesov, lokalnih kontekstov, kolektivne odgovornosti in pluralnost političnih praks, hkrati pa utrjuje epistemološko pozicijo avtorice kot razkrivalke “resnice”.
Semiotično in sociološko gledano gre za tipično mitologizacijo subjektov in institucij: posamezniki postanejo nosilci ideološke agende, njihova dejanja pa funkcionalno podpirajo diskurzivni imperativ avtorice. Diskurzivna strategija vključuje tudi retorično čustveno manipulacijo: strah pred globalno hegemonijo, moralno indignacijo nad domnevno skorumpiranimi aktorji in opozarjanje na finančne tokove ustvarjajo afektivno obremenjeno percepcijo, ki nadomešča sistemsko ali kritično analizo.
Na teoretski ravni lahko besedilo umeščamo v okvir postpolitične teorije (Mouffe, Rancière, Žižek). V skladu s postpolitičnimi analizami je civilna družba, kot jo opisuje avtorica, predstavljena kot kooptirana, depolitizirana in instrumentalizirana za vzdrževanje statusa quo – proces, ki suspendira konflikt in pluralnost, reducira politiko na moralizacijske in čustvene performanse ter legitimizira hegemonijo preko iluzije participacije. Rancière bi tak diskurz videl kot primer “nepolitičnega” aparata, ki določa, kdo ima pravico do javne presoje in kdo je diskurzivno marginaliziran. Žižek bi opozoril, da moralizacijski ton in personalizacija funkcionirata kot ideološki filter, ki prikriva materialne in strukturne pogoje delovanja civilnih organizacij. Mouffe bi poudarila, da diskurz, ki suspendira konflikt in vzpostavlja iluzijo enotnega zla, preprečuje emancipatorno politiko, saj odprto nasprotovanje hegemoniji delegitimizira kot naivno ali manipulirano.
Zaključno lahko trdimo, da besedilo avtorice Rebolj ne deluje kot empirično ali analitično orodje, temveč kot diskurzivni aparat, ki reproducira ideološke hierarhije, moralno absolutizem in epistemološko iluzijo kontrole. Funkcionalno legitimizira moralno, epistemološko in diskurzivno prevlado avtorice, hkrati pa služi kot instrument reprodukcije strukturnih fantazem o globalni manipulaciji, ki opredeljuje civilno družbo kot prostor heteronormativne in globalistično usmerjene kontrole. Z vidika kritične teorije diskurza je to manifestacija mitologizacije subjektov, kjer posamezniki in institucije postanejo znaki širših ideoloških strategij, medtem ko se pluralnost, konflikt in kompleksnost procesov suspendira.
Tako besedilo, čeprav na prvi pogled deluje kot kritična analiza, v resnici reproducira logiko psevdo-akademske manipulacije in konspirativnega diskurza, kar ga umešča v kontinuum praks, ki so predmet kritične refleksije poststrukturalizma, kritične teorije in teorije postpolitične civilne sfere. Pomeni opozorilo za bralca: interpretacije, ki kombinirajo moralizacijo, personalizacijo in konspiracijske povezave, ne morejo nadomestiti resne analize struktur, interesnih mehanizmov in materialnih pogojev delovanja civilne družbe, hkrati pa utrjujejo epistemološko prevlado avtorice in ustvarjajo občutek lažne vsemogočnosti diskurza.
Analizator – s pomočjo Ui ni analiza. Blablabla in nič konkretnega. Zguba časa da se bere analiza ki je le negiranje resnice. Civilna družba? Katera že? Kot vemo so to organizacije ki imajo le nekaj členov in da se trdi da je to ‘civilna druzba’ je zavajoče in laž ki podira celotno tvojo ‘analizo’ kot hišo od kart. Civilna družba smo vsi mi. Vse dokler nimamo VSI svoj glas z enako pozicijo – z odra, potem to ni civilna družba. Le nek klub v kateri se zberejo ljudi ki imajo podobne interese. Ali kot v ta primer – denar in egoistično narcistična pozicija moči.
Bravo za avtorico. Spominja me na članek turške novinarke Billek ki je pisala tudi na temo korporacij.
Pa večno zabavna je tudi tista o “rušenju socialističnih držav” s strani CIE (Vatikana, Mosada, Benkomafije…), ker seveda neuničljivi in trdno-zgrajen-za-zmeraj realsocializem je potreboval tako zelo veliko pomoči o zunaj, da se je sesedel.
Me spominja na tisto zimzeleno popevčico “srušenje SFRJ sa strane stranih obaveštajnih službi”, ki so jo začeli prepevati Srbi, potem ko so popušili s svojimi osvajalskimi plani po Balkanu.
Aha, seveda. Socialistične države so se sesule same od sebe. Kar tako. Ker so bile preveč uspešne, preveč stabilne in preveč ljubljene med lastnimi prebivalci. In potem je nekdo zlobno razširil govorice, da CIA, Vatikan ali kdo tretji sploh obstajajo in to je bil že višek domišljije.
Res? V času hladne vojne, ko je bila destabilizacija nasprotnega bloka uradna doktrina, ko so se financirale opozicijske skupine, mediji, sindikati, “civilna družba”, ko so se izvajale psihološke operacije in tajne akcije po Latinski Ameriki, Afriki in Aziji, naj bi bila Evropa čudežno sterilno območje brez vsakršnega vmešavanja? Kakšna prikupna naivnost.
Seveda so socialistične države imele notranje težave. Nihče resen tega ne zanika. Ampak ideja, da v ozadju ni bilo sistematičnega zunanjega pritiska, finančne podpore alternativnim elitam, informacijske vojne in političnega podkopavanja, je zgodovinsko slepilo. Hladna vojna ni bila šahovska partija z lepimi manirami, ampak totalen spopad interesov. In v tem spopadu so sodelovali vsi, od obveščevalnih služb do “mehke moči” institucij.
Zato je posmeh tezi o rušenju socialističnih držav s podporo zahodnih struktur pravzaprav komičen. To je tako, kot bi se smejali ideji, da so kolonialne sile vplivale na razpad kolonij, ker so se te pač “same od sebe odločile”. Ja, seveda.
Kar pa zadeva SFRJ in popevčice o “stranih obaveštajnih službah”, mogoče bi bilo bolj pošteno priznati, da sta obstajali obe stvari: domači apetiti, nacionalizmi in politične ambicije, ter hkrati zelo konkretni interesi zunanjih akterjev, ki so znali krizo izkoristiti. Geopolitika ni pravljica o nedolžnih opazovalcih. Je igra moči.
Sarkazem je zabaven. Ampak zgodovina je bila precej manj nedolžna
Analizator, bodi AI ali ne AI, odlična analiza. Čim daljši tekst, čim bolj pogosta in čim bolj suverena uporaba besed kot so: skorumpirano, ugrabljeno, nepotistično, diktatura, globalisti, navidezno, pa primerno skrivnostno, tako rekoč insajdersko nakladanje o resničnihzakulisjih(TM), pa “novinarji” v narekovajih, pa ofcourse “vsisoisti”…pa dobiš postresničnostni kult.
Spoštovana ga. Rebolj,
HVALA, da si upate objavljati to, kar si nihče drug v Sloveniji ne upa, ne sme ali ne zmore.
Še enkrat hvala in pogumno naprej!
Simona, res zelo pogumno, neposredno in brez olepševanja odpirate teme, o katerih se pogosto govori zelo previdno ali pa se sploh ne govori. Ne glede na to, ali se z vsemi vašimi pogledi strinjamo, je jasno, da si upate izpostaviti vprašanja vpliva, financiranja in političnih povezav, ki marsikomu niso udobna.
Pišete jasno, ostro in samozavestno, predvsem pa dajete vtis, da stojite za svojim mnenjem. Takšna drža v javnem prostoru zahteva precej poguma.
In ja, za tak nastop so potrebna »jajca«. Vi lepo dokazujete, da jih ima lahko tudi ženska, brez kakršnekoli spremembe spola. Berem vas z užitkom in upam, da boste nadaljevali v takšnem maniri tudi naprej.