Karambol predsednice države

Primer avtomobilske nesreče, v kateri je bila poškodovana predsednica naše države ter njena prijateljica in poslovna partnerica, je postal vreden posebne pozornosti z vsemi prižganimi alarmi šele zdaj, ko se predsednica intenzivno oglaša.

Njen odziv je v izvedbi predstave za javnost monstruozen. Predsednica države trdi, da ne zna ustavit cunamija napadov in dezinformacij, potem pa nam postreže s preobiljem čustvenega izsiljevanja, ki se bere kot priročnik za prepoznavanje mejne ali narcistične motnje. Privošči si celo klasičen prozoren manever: zelo trpim in če se vam ne smilim dovolj jaz, pomislite na moje uboge svojce … Za zavijat z očmi. Stavek, ki se bistveno manj čustveno ganljivo bere v medvrstičju, pa se glasi: “In utihnite že enkrat!”

Če predsednica potrebuje nasvet, kako bi ustavila strašen namigovalski cunami špekulacij, napadov in domnevnih dezinformacij (katerih pa?), mislim, da ji ga lahko ponudi tudi vsaka povprečno prisebna oseba. Ne le zaposlene osebe v njenem kabinetu, od koder bi morale za javnost prispet osnovne informacije najkasneje dan po nesreči. Kafetarsko kramljanje predsednice z javnostjo, češ da sama zaradi pretresa in poškodb ob nesreči ni zmogla nagovorit javnosti, je absurdno in poniževalno do državljanov. Ne pričakujemo, da bo za vse sama! In zdaj, ko je sestavila prosti spis za javnost, je katastrofa v odnosu do javnosti popolna, do žensk pa še posebej brezsramna in škodljiva katastrofa. Težko se je znebit občutka, da je predsednica morda mnenja, da lahko celo na tako odgovornem položaju, kot je predsedniška funkcija, preprosto zgolj zlorablja čustvene izlive v izogib konkretnih informacijam in pojasnilom, ker je ženska. In sramoti ženske. Predstavlja jih v klišejski prozorni manipulativni luči. Ona ve. Po potrebi je lahko tudi predsednica zgolj človek, ki trpi čustvene bolečine. Morda zgolj hlipajoča gospa v kuhinji, ki trpi čustvene bolečine, ker njena zažgana pita ni bila pohvaljena, saj so se gosti celo zastrupili. Bi pa bila rada v prostem času tudi predsednica, če je to zadnji modni krik na spisku. Zakaj pa ne! Gospa Pirc Musar lahko postane, kar želite. Tudi nežna solzava marjetica, če že ravno ni v donosni vlogi strupene odvetnice, ki zastopa korporacijo (Lidl) proti izkoriščanim zaposlenim. Ali kaj podobnega. Joj, kako ganljivo!

Ni nesprejemljivo to, da državnik ali državnica izpove tudi kakšen svoj čustven občutek, je pa povsem nesprejemljivo, da počne zgolj to! Kadar se zdi tako najbolj ugodno za osebne interese. In da nacionalni medij seveda v takšni burki pridno sodeluje kot nekritičen poročevalec o čustvenih stiskah naše premožne predsednice. Ravno takšno nedržavniško patološko obnašanje vzbuja resne sume, da nekaj hudo ne štima. Tako zelo hudo, da kar naenkrat prenašamo estradniško cmerjenje influencerke, namesto retorike, ki pritiče najvišji državni funkciji poleg predsednika vlade. S predsedniki in predsednicami še posebej ni sreče v tej državi. Vsi postanejo slej ko prej zgolj influencerji.

1. Skrajno sumljivo izpade, da predsednica tako intenzivno preusmerja pozornost le na svojo krivdo, ker ni bila pripasana. Nobene pripombe na vzrok nesreče. Nula. Predsednica tako zelo želi bit vsega sama kriva, da bi bilo mnogo bolje, da bi raje molčala, če želi zavirat sumljivost primera. Obnašanje je prebedasto.

2. Tudi etabliranih medijev očitno pokorno sploh ne briga, zakaj je do nesreče prišlo. Kar naprej smo poslušali, da se je voznik (varnostnik) pač zaletel v sprednje spremljevalno vozilo zaradi premajhne razdalje. Niti besede o tem, zakaj, zaboga, je sprednje vozilo tako hitro zaviralo, da je prišlo do karambola. Ali ni prišlo zaradi tega do karambola? Voznik je seveda odgovoren za karambol in premajhna razdalja je slab izgovor (ali v tem primeru pač ne?), saj je v primeru varovanih konvojev majhna razdalja običajna praksa in od voznikov se pričakuje, da obvladajo vožnjo v posebnih razmerah. Seveda vedno lahko pride do nesreče zaradi nepredvidenih dogodkov. Vendar v tem primeru ni vprašanj, ni omemb, kaj in zakaj se je sploh zgodilo. Imamo pa predsednico, ki bi rada prepričala, da so se morda celo zakantali, ker ona ni bila pripasana. V kabinetu očitno nima zaposlene nobene osebe, ki bi ji znala svetovat vsaj pri pripovedovanju pravljic za otroke.

3. Predsednica jamra, kako trpi, ker ne more s prijateljicami … to in ono … nikamor brez varovanja. Čisto je šokirana nad pomislekom, da so lahko tudi njeni prijatelji pod okularjem države. Zakaj? Samo zato ker je ona predsednica države. Takšna brezvezna malenkost, mar ne. Ne vem, s katerega drevesa naj bi naša predsednica telebnila, ampak takšni čenčavi stavki niso stavki osebe, ki se zaveda, kaj pomeni predsedniška funkcija. In ja, prijatelji predsednika ali predsednice države so lahko pod okularjem. Šment!

4. Predsednica toži, kako grozno je, da so se vsi spravili na njeno prijateljico le zato, ker je ruska državljanka. Ne, gospa predsednica! Na prijateljico se je spravila predvsem rusofobna politika, ki ji res ne diši nacionalno poreklo prijateljice že samo po sebi, vendar so dobili dovolj “futra”, da napadajo vas in prijateljico. Ker ne odgovorite na nobeno relevantno vprašanje. Vrhunski športnik v bovlingu pač ne zveni dovolj prepričljivo za dvojno državljanstvo. Še posebej ne v primeru osebe, ki je preživela leto dni v čuzi zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom in pobegom s kraja dogodka. Ob priloženem tudi ni odgovora na vprašanje, zakaj oseba ob tolikšnih angažmajih – v lastnem podjetju in v odvetniški pisarni aktualne predsednice – želi še delo glavne računovodkinje na vrhu grozda Zveze svobodnih sindikatov in ga tudi dobi! Sum in veselje do vihanja obrvi vzbuja tudi lastništvo njenega podjetja. V Sloveniji čakam še na seznanjenje z morebitno osebo, ki bo predstavljena kot svetovna prvakinja v pikadu s trojnim državljanstvom in z zaposlitvijo v Sovi. Potem bi sledili izjemni novinarski prispevki s še bolj izjemnimi izjavami politikov o globokih ranjenih čustvih vrhunske športne ikone, ker se na družbenih omrežjih pojavljajo kritike. In celo vprašanja.

5. Da ne bo pomote! Povsem se strinjam s predsednico, da prijateljevanje z osebo ruskega porekla ni sporno. Ne le da ni sporno. Lepo, da funkcionarji prijateljujejo tudi z ruskimi državljani, ki so demonizirani predvsem od EU nacifašističnih razpadajočih finančnih elit, ki se predstavljajo kot liberalci! Pozdravljam tudi Stevanovićev obisk Moskve in “komaj čakam”, da pogumno uresniči zavezo, vsem silam upora navkljub. Menim tudi, da bi bilo treba v primeru kakršnih koli odprtih politično motiviranih sumljivosti v zvezi z rusko prijateljico predsednice, odpret tudi Pandorino skrinjico politično spornih druženj in sestankovanj s tujimi agenti in poslovneži za tuje interese od tranzicije dalje in vse do danes. In končno pričet s čiščenjem smrdljivega hleva, kjer se odvija razprodaja naše države predvsem za Zahodne korporacijske služabnike. Vendar pa morajo veljat enaka pravila za vse. Tudi za hipotetične Vzhodne ali vesoljske plenilce. Nobeni politični nomenklaturi, ki nam še danes vlada, ni do tovrstnih razsvetljenj za javnost, zato se bodo na koncu vsi s svojimi enako razprodanimi mediji ob boku pridušali in odkrehali v tišino, z leve in desne. Kakšna ustavna obtožba neki!

6. Ne mislim, da je Nataša Pirc Musar ruska nameščenka ali kaj podobno intrigantnega. Zaradi ruske dače in zbiranja raznih dragih loncev v imenu umetnosti že ne. Mislim pa, da je rada koristna marsikomu, če je v igri “dober” profit. Rusija, Velika Britanija, Makedonija, Culukafrija ali Dežela Nije … V kateri oazi se v kakšnem trenutku skriva priložnost za nenansitne, je ključno vprašanje. In to je vse. Da bi bila NPM povezana z interesi Kremlja, se sliši prekomično, kajti tako absurdno amaterska pa nobena obveščevalna služba ni, čeprav se marsikdaj tudi absurdno spotaknejo. Tole neprepričljivo jokanje pa ni za nikamor.