Marko Perković Thompson je včeraj uspel na vseh pomembnih frontah projekta. Kot berem, mu je uspelo celo to, da se ni vnela nova balkanska vojna. Zagreb ni zdemoliran, preštevanje mrtvih ni potrebno, hrvaška vojska ni imela dela, srbska gverilska fronta ni poskakala iz grmovij in začela šicat naokrog … Niti omembe vreden incident se ni zgodil. Oh, kako dolgočasno. Dolga surla se vije preko EU pa vse do Amerike!
Ogromna populacija ljudi z vseh vetrov in raznih držav je doživela ultimativen nacionalni shod, na katerem so v transu dihali vsi za enega in eden za vse, kot bi se znašli sredi katarzičnega ciklona ljubezni in strasti. Nepozabno ultimativno doživetje sloge in povezanosti. Grenka pilula za jugonostalgike. Cmerjenje nad izgubljenim nič ne pomaga.
Mnogi so se po raznih forumih že prej čudili, ker niti s strani srbske populacije ni kakšne posebej goreče fronte proti Thompsonu. Ne samo to! Mnogi, ki uprizarjajo zgroženost nad Thompsonom po družbenih omrežjih, se celo glasno čudijo, ker so zaznali, da ga sprejemajo in mu ploskajo tudi prenekateri Srbi. Da tega pa res ne razumejo, stokajo. No, tudi jaz sem naletela na takšne primere in vsi po vrsti so izjavljali, da razumejo ta hrvaški fenomen sredi opustošene pop scene, ker oni bi tudi! Logično. Saj njim tudi tečeta po žilah ta ultimativni ponos in jeza, a so izgubili ravnotežje, pa zato danes pricopotajo na vsak beden žur na ulici, ki jim ga organizirajo Zahodni okupatorji. Popevat morajo pa kar sami. Res tragično. Saj Aleksandar Vučić bi tudi, ampak če je kaj zajebal, je pa zajebal to, da se je kot vrli človek ekonomije ukvarjal predvsem z … ekonomijo. O tem sem med drugim pisala v prispevku o demonstracijah v Srbiji, ki je v resnici državni udar Zahodnih elit, kar je najkasneje zdaj lahko jasno tudi najbolj zabitemu cepcu. Vučić je zanemaril tisti spekter vrednot in pomembne duševne hrane, ki ga konstantno paberkovanje o denarju gor ali dol v skladu z religijo kapitala ne more nadomestit nikoli in v nobenem oziru. In tudi zato se mu je zgodil tako masovni in trajajoči študentski žur na ulicah. Ker država pač že predolgo ni ponudila nobenega, v skladu z antikulturno in antisocialno taboriščno podjetniško politiko Zahoda. Balkanski rock so zatrli, Miloševićev turbo pa se je izrodil v zvoke in podobe plastificiranih starlet in mišićnjakov, ki je pod ameriškim globalnim udarom pozabil na svoje korenine. Ni še prepozno za Srbe, kot je marsikaj prepozno za slovensko in hrvaško hlapčevanje Nato in EU mafiji, je pa kritično.
Zakaj je Thompson z ultimativnim projektom uspel? Ker ni le dobro izvajal tistega, kar sam verjame in čuti, ampak je uspel tudi zato, ker je uspešno pokradel ključne koncepte in sentimente svojih nasprotnikov. Thompson ni le gromki glas in emocija nacionalistov, fašistov, klerikalcev, ustašev itd., kot ga predstavlja moralna gverilska policija nasprotnega političnega tabora, ki se predstavlja kot domnevno levičarski antifašistični politični subjekt, medtem ko se klanja politiki ukrajinskih fašistov. Niti trznejo ne, ko zaslišijo slogan “Slava Ukrajini”, ki je ekvivalent vzkliku “Za dom spremni!”. In slaboumno moralizirajo naprej, slovenski bleferčki pa poleg tega vzklikajo še antijanša parole, medtem ko se skupaj z njim klanjajo ganljivi politiki banderovcev. Bravo! Res ste prepričljivi! Thompson je postavil pomembno ogledalo izpraznjenosti, lažnivosti, prodanosti in hinavščini bleferjem lažnega levega tabora, pa če se sramežljivo predstavljajo kot sredinski liberalci ali pa levi … kurci palci! Pravzaprav razkazuje, kaj je prodano in crknjeno na levici. On zdaj izvaja nekaj, kar bi resni levičarji pričakovali od njegovih političnih, ideoloških in moralnih oponentov, ampak smo žal postali kvečjemu Levičarske sirote. Berite, prosim, to besedno zvezo kot seme nujnega gibanja, ki ne obstaja. Le vkup, le vkup, uboga gmajna!
Namesto vrednot, domovinske pripadnosti in patosa solidarne skupnosti so Levičarske sirote od današnjih psevdolevičarskih moralistov bombardirane zgolj s praznimi suhoparnimi parolami o strašnem fašizmu, ki nas bo pojedel. Problem je pa v tem, da je levičarskim sirotam že precej vseeno, kdo jih bo požrl, ker itak lačne in brezvoljne že predolgo ležijo na krožniku in noben dežurni levičarski moralist jih ne reši. Lažna politično aktivna prodana levica se bori za svoj položaj le še z lažnivimi diskreditacijami in osebno sramoto. Thompsona skušajo sesut z blatenjem, češ da gre za drugorazrednega popevkarja in brezveznega muskonterja na pop sceni, ki pač širi zgolj ustaške parole. In pozor! Zdaj sledi osebna sramota. S takimi neprepričljivimi puhlicami se trudijo parirat celo s pomočjo svojih političnih zaveznikov na estradi. Kdo neki pa naj bi to bil? Na primer Severina. Za počit od posmeha. Drugorazredna popevkarica, starleta in feministični brodolom v štiklah, ki se celo “kariero” prodaja s prezentacijo prostituiranja kapitalu na vseh ravneh, od porno agende, preko botoksa v širšem pomenu besede in silnih ljubezenskih težav s puhlimi bogataši, pa do pranja umazanega perila preko cufanja za domnevno materinstvo v svetu estradnega prostituiranja. Izjemno glasbeno sporočilo? Hmmm …. Mogoče “Afrika paprika”.
Kaj pa spremljevalna politična agenda psevdolevičarjev? Hmmm … Mogoče LGBTIQ+ na debelo sponzorirana patologija s primesmi dobička farmacije in plastične kirurgije. Gremo se igrat, da ne vemo več niti tega, katerega spola naj bi bili. Pa hipsterska aseksualna moda tudi pomaga. Uh, ja, to mi deli! Pa mogoče feminizem, ki pride na masažo v hotelsko sobo k razvpitemu fukfehtarju in se zjoka do dosmrtnih travm, ker se jo je nepridiprav dotaknil brez predhodnega dogovora in overjene pogodbe o telesnih stikih pri notarju. Joj, kako seksi. Z babami ni nič, pa naj pridejo moški telovadit v ženske športne ekipe, da pokažejo, kako se zmaguje, če nisi pička. Joj, kako inteligentno, seksi in navdihujoče! Da patologije večne mladosti (v glavo, ne le v kičasto groteskno embalažo) za vse degradirane, izgubljene in kopneče spole, rase, kulture in narode vesolja niti ne omenjam. Degradacija identitete in plastifikacija erosa na vseh nivojih. Oh, kako nenavadno, da ne gre in ne gre. Če bo šlo tako naprej, nam bo prišel pomagat Andrew Tate. Ups! Saj je že tu! Gremo se pretvarjat, kako smo začudeni in šokirani! Gremo tekmovat, kdo je večja budala! Ful kul žur!
Ob takšnih bedarijah je danes žal edini smiseln odgovor na povabilo na Parado ponosa: Ne, hvala, grem raje peš iz Budimpešte v Zagreb na koncert Thompsona.
Thompsonovi politični nasprotniki se poslužujejo prozornih diskreditacij, ki po logiki stvari delujejo kot bumerang. Le še več ljudi prihaja uporno na njegov testosteronski in s patosom nabit koncert. Zakaj torej ti psevdolevičarski klovni to počnejo? Ker so tako prazni in prodani, da ne morejo parirat z ničimer, kar bi kogar koli navdihnilo in prepričalo v kar koli. In ravno zato je skozi leta postajal Thompson vedno bolj uspešen z vedno večjo fen bazo. Ustvarili so ga psevdolevičarji, ker so mu tako izpraznili prostor, da niti smešno ni več. Za zjokat je. Tako zelo, da si lahko zarolamo le kakšen jugoslovanski hit, da si osvežimo spomin, za kaj pravzaprav gre, in se kujamo.
Kajti Thompson je zagotovo to domačo nalogo naredil. Kar predstavljam si ga, kako si je rolal Bjelo Dugme, koncertne posnetke, na primer dvoumnega komada Ružica si bila, in opazoval, kako nepregledna množica pada v trans. Tako zelo, da nikogar ne moti celo verz: “Bog mi daje, bog mi odnosi”. Nikjer nobene strašne partije ali udbe, ki bi vihala nos nad klerikalnim verzom. Zakaj? Ker zveni nadreligiozno. Tako, da vsi razumejo po svoje zadevo enako, ker patos in skupna vrednota presežeta vse razlike. Vzpostavi se prioriteta, ki ima podporo v skupni emociji širokega spektra.
Tudi na Thompsonov koncert namreč ne pridejo le podporniki ustaštva, klerikalci, fašisti, nacionalisti itd., ampak premnogi – predvsem mladina – ki niso nič od naštetega. V tem je bistvo njegovega uspeha. Na Thompsonov koncert pridejo zato, ker nikjer drugje ne dobijo vsaj primerljive katarze skupnosti in jo očitno zelo pogrešajo. Ker se Thompson ni posebej trudil z izvirnostjo, je zgled po bendu Bjelo dugme očiten, a nikogar ne moti, ker se je dovolj ukvarjal z nadgradnjo in ker se zdi obuditev starega boljša ideja kot novo sranje, če ne ponuja nič dovolj skupnega, trajnega in temeljnega. Vpletel je miks najbolj popularnih zvokov nacionalnega sentimenta. Od trdih balkanskih rock ritmov, preko dalmatinskega patosa pa do prepoznavnih folk elementov. In vsi komadi – tudi tisti najbolj ustaški – zvenijo kot ljubezenska pesem za žile rezat, ker jih temu primerno tudi izvaja. Kot so to znali počet različni stari balkanski rokerji in združit narode cele Jugoslavije v transu pod skupnim nebom. Thompson je močna politična figura, ampak tako silna je zato, ker ni le oseba, ki vleče profit s politizacijo besedil, ampak tudi res je avtor, ki diha s tem, kar izvaja. Kar je še mnogo huje v očeh tistih, ki bi se ga sicer radi znebili, a nimajo s čim. Niti nimajo orožja proti njemu niti mu ne morejo parirat s čim podobnim na svoji strani moralnega brega. Popoln brodolom.
Thompson je najbolj leden tuš za današnje psevdolevičarje in psevdoantifašiste predvsem zato, ker jih vodi scat s tistimi prijemi, ki so jih nekoč posedovali in uspešno uporabljali ravno oni. Nekdanjim socialistom in jugonostalgikom je ukradel celo vero! Tako hudo je, da moram prebirat celo diskreditacije zaradi cen vstopnic. Češ da je Thompson dosegel tako rekorden polmilijonski obisk, ker je prodajal zelo poceni vstopnice, tudi zgolj za pet evrov. Ne le to! Na licu mesta so prenekatere obiskovalce v silni gužvi pustili, da so plezali čez ograjo brez vstopnice. Zastonj. Mah, ne le to. Itak je bil koncert tako bučen, da je donel po celem Zagrebu, v vsako stanovanje. Ampak pozor! Takšne kretenizme uporabljajo za klestenje po Thompsonu neki bleferji, ki se sicer predstavljajo za levičarje ali celo socialiste. Prepoceni vstopnica! Si lahko mislite? Kdor nekaj šteje v njihovem zblojenem svetu, mora v skladu z religijo kapitala prodajat perverzno predrage vstopnice za koncert, ki si jih lahko privošči le najpremožnejši sloj naroda. Mah, te prodane bleferje bi Tito vse po vrsti poslal skale prelagat na Goli otok! Toliko o reformiranih levičarjih in socialistih. Čim odprejo gobce v imenu antifašizma in silnih socialnih emocij, se tako razkrinkajo v neumnosti, prodanosti in hinavščini, da se lahko vsak resen socialist zakoplje od sramu v blato, če se ne odcepi. Thompson pa lahko doživi infarkt kvečjemu od krohota.
Tudi Janez Janša je obiskal mega koncert Thompsona. Ker milo rečeno dvomim, da je Thompsonov žanr nekaj, kar glasbeni posluh, karakter in emocija Janše sploh dojema, razumem njegovo potovanje na koncert kot zapozneli politični seminar. Balkanski rock je verjetno zadnji na spisku Janševe želje. A, glej ga, zlomka, tudi on je prišel! Kako doumet, kaj je Thompson prodal Hrvatom in dobršnemu delu nekdanjih bratskih republik, kar se je Janša z SDS ekipo dolga leta tako trudil in totalno pogrnil. Ne drži namreč nujno Janšev “tvit”, da Slovenija ne premore tako talentiranega pop glasbenika, kot je Thompson. Bistveno bolj blizu je realnost, da je ravno Janša s kompanijo naredil vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi takšen talent onemogočil. Zakaj??? Ker so bili obsedeni z idejo, da bi nekaj takšnega lahko dosegli narodnjaki z gasilskih veselic. Da bi kar naenkrat tudi vsi urbani deli populacije poskakovali na primer ob taktih idiotskega, infantilnega in erotično podcenjevalnega komada “Ti, ti rožica!”. Da bi nekaj takšnega, kar so nekoč dosegli Bjelo dugme s komadom Ružica si bila, lahko dosegel nišni provincialni bend Modrijani s kričanjem “Ti, ti, rožica!” in prilegajočim se otročjim poskakovanjem, z namiguškimi pogledi zgodnjega najstnika, ki se je prvič v življenju zazrl v globok dekolte natakarice, medtem ko je srebal gosti sok s smetano. Saj so si tudi oni sposodili malo trše ritme od rokerjev, ampak problem je v tem, da kakršen koli piš, ki spominja na rock v izvedbi narodnjakov, zveni kot norčevanje iz vsega na svetu. Pač kakšen decimeter višje v luft poskakujejo in malo več prelaufajo po odru, štekajo pa nič od predloženega in še manj čutijo in živijo. Le oponašajo. Kot na primer otroci iz 1. b., ko začnejo oponašat frajerje in frajerke iz 9. a.
S popolno okupacijo javnega nacionalnega večernega programa in močno splošno propagando narodnjakov, ki bi nas zbližala z mrtvim duhom Avstro-ogrske in oddaljila od prekletega Balkana, je naša desnica dosegla veliko. Narodnjaki so zaslužili še malo več in svirkali celo po študentskih žurih. Pač, ruralna populacija in z njimi lokalni radijski hiti so se selili tudi v mesta. Vendar ta omejen žanr preprosto ne more nagovorit širše populacije. Predvsem pa ne more ponudit tistega, kar je pomembno za združitev močnejšega patosa od cigu migu hopsanja na povprečni veselici. Domovinske mačo igre so pa sploh vedno izrazito testosteronske in Thompson je utelešenje tega simbola. Narodnjaki to že v samem uniformiranem konceptu niso. Težko bi bili dlje.
In tako sta začela tudi Janez Janša in Branko Grims več kot trideset let prepozno poslušat balkanski rock. Čestitam!
To vidim malo drugače. Ta podpovprečni pevec je pač našel svojo tržno nišo in mu je – kot rečemo – padla sekira v med. Sprovociral je balkanske množice, da se je vsem malo ali malo bolj cufnilo, on pa zdaj veselo prešteva €€€€.
Seveda se pa strinjam z odličnim opisom stanja v družbi na Balkanu.
Načeloma mi pa “za Tomsona dol visi” kot rečemo po ljudsko.
Thompson glede na konkurenco na sceni pač ni podpovprečen pevec. To preprosto ni res. Tudi muskonterje na odru nima slabe. Niti ni ta muzika podpovprečna. Še posebej glede na konkurenco. Precej boljša od Severine in še marsikoga. Žal. In vedno bom proti lažnivim diskreditacijam v imenu politike ali celo v imenu dobrega (to je itak največje zlo). To je po definiciji fašističen pristop. S fašizmom se ne premaguje fašizma. Če nečemu nasprotujemo, moramo imet dovolj tehtne in prepričljive razloge in argumente, da ni treba nič lagat in nikogar neupravičeno pljuvat. Kvečjemu se je treba zamislit, zakaj tisto, zaradi česar nečemu ali nekomu nasprotujemo, ni dovolj, da ni sramu pred lažnivimi diskreditacijami. Mar se zdi, da kritike zaradi ustaštva, niso dovolj grozne, pa ni ideje, kaj bi si še izmislili??? Hecno, mar ne?! €€€ prešteva marsikdo na hrvaški sceni. Tudi Severina. In večina pop brezveznikov izrablja neke strune. V tem Thompson pač ni nekaj posebnega. Tudi pri igranju na strune patriotskega patosa na Hrvaškem še zdaleč ni nič posebnega. Nekaj posebnega je njegov način. O čemer sem pa pisala. In temu je treba parirat in bi lahko parirali, če psevdolevica ne bi razprodala svojih vrednot in nam prodajala smeti.
Ah, kaj pa vem. Okusi so različni. Meni osebno, to kar izvaja MPT pač ni všeč. Še več, smešno mi je. Pač za ovce. V trde rife lohk nažokaš tud Kekčevo pesem. Vam lahko pošljem, kako se sliši (čisto primitivno narejeno z AI). Verjamem pa, da je všeč širokim ljudskim masam, sploh na Hrvaškem. Prizam, da sem tudi sam trgou gate na Ružico. Pač, faza razvoja. To pa, da je MPT sedaj soliden obrtnik s kvalitetno produkcijo, pa ni dvomiti. In se za tako ozadje to tudi spodobi. Kaj več pa ne, povprečnež. Ja, in precej boljši pevec je od recimo našega Skočirja iz BFM – ta se itak sam dere, pa frderba komad. Sem imel možnost poslušati prvo plato Čavoglave, takrat ko je izšla. Nisem videl presežkov oz. talenta, je pa dala, tisto, kar so takrat potrebovali. Musko, ki žari in pali. Očitno to še vedno potrebujejo. Dejstvo je, da ljudi resnica ne zanima preveč, pač pa kupujemo kopreno oz. kar nam pač prodajajo. Iluzije, celofan, mi se pa poistovetimo z imaginarnim. Spet je čas za kolektivno nezavedno. In seveda, išče se idol za široke ljudske mase, kjer običajno prismrdi manipulacija. Pač ja, ni več kaj takega, kar so bili npr. včasih Let3 ali pa HP, kar bi lahko označili za angažirano levo muskontarijo na Hrvaškem. No, HP so dodatno diskreditirali politično (Kekin) in še moralno (kitarist pri posvojitvi otrok). Tudi zato je MPT projekt HDZ in RKC na Hrvaškem. Let 3 so pa tud že mal stari in je bit težko vedno svež. In čakamo, da riti ne bodo več toliko polne in bo potrebno bit angažiran, zato se strinjam z vašo kritiko kvazi levice, ki še kvazi ni več. In se strinjam, da se z lažnivimi diskreditacijami ne bo doseglo nič pametnega. Ne vem, kako bi bil MPT lahko konkurent Severini oz. ona njemu, ne gre mi skupaj. Saj MPT dela na isti način, kot so to delal naciji in na Hipodromu v Zg so Hrvati imeli svoj Nürnberg. Samo ikonografija je mal drgačna.
PS: Kar se tiče testosterona, tudi Sartre je imel svoje čase trdega na Mussolinija.
Ja, uspeh projekta MPT je tudi na rovaš stalnega serviranja cajk (Prijović, Ceca, ..), kar, je spodbudilo revolt pri praktično celotni hrvaški populaciji. No, tudi na koncertu na Hipodromu je bilo videti precej udeležencev in udeleženk, ki skoraj zagotovo (ni pa “znanstveno dokazano”) konzumirajo tudi melos cajk. Le večerno toaleto zamenjajo. Država pa potem pravo hrvatstvo spodbuja s preklicevanjem malo boljših koncertov srbskih avtorjev (Bajaga).
“Zakaj je Thompson z ultimativnim projektom uspel?”
Po moji oceni to ne drži. To je bil vladni projekt z namenom homogenizirati Hrvate. Agenda ustaštva, ki tokrat ni bila vidna v ospredju je tu in je vseprisotna, a na čakanju. Važno je, da se je zgodil efekt homogenizacije. Vsebino bodo že podtaknili, ko bo ćas za to.
Sem mislila, da je že iz prispevka jasno, zakaj takšni poenostavljeni ideji nasprotujem. Saj bi sicer imeli takšnega patrona na sceni s takšnim uspehom tudi prenekateri drugi narodi. Najmanj Srbi, pa ne le oni. Tudi Janša si je želel, kot opisujem. Homogenizacije ni tako enostavno ustvarit. Tako da ne vidim posebnega argumenta za takšno mišljenje, ki pa daje neupravičeno potuho tistim, ki so Thompsonu ustvarili prostor zaradi lastne praznine. Da ne bo pomote … Seveda ima Thompson podporo desne politike. To je jasno. Ampak tudi drugi izvajalci jo imajo z leve in desne, pa to samo po sebi še ne pomeni takšnega presežka preboja. Morajo obstajat še drugi vplivi in faktorji. Ustaštvo je pa na Hrvaškem prisotno in nič ni treba ob pravem trenutku podtikat. Tudi domobranstvo je na Slovenskem prisotno in ob pravem trenutku spet ne bo treba nič podtikat. Itd. Te zadeve se ob pravem trenutku aktivirajo brez zvezdniških pevcev. Se pa na tak in drugačen način ta trenutek pripravlja na pravi trenutek tudi EU, pa Amerika, pa Kitajska, pa Iran, pa Poljska … Še Danska krepi naborništvo. … Tako da … Ja … Ampak to samo po sebi še ne pojasni fenomena Thompson v celoti.
Glasbeno (vsaj meni) Thomson ne pomeni nič. Ne poznam nobene njegove pesmi (tudi slavne Čavoglave ne). Sem si pa zdaj spustil nekaj njegovih pesmi z You tuba, pa ne zaznam nobene dodane vrednosti.
Če se vrnem k Čavoglavi. Itak je hrvaška ideologija izmišljena na lažni zgodovini, če vzamem le zadnjih 36 let. Mediji, tudi slovenski so ves ta čas trobili protisrbske laži. Tudi sam sem spočetka nasedal. A resnica je ta, da je za jugomorijo kriv pretežno Tudžman. Kot odgovor na srbski nacionalizem je prvo leto iz služb pometal vse uslužbence srbske narodnosti. In to je pripeljalo do uporov na mešanem srbskohrvatskem območju v Liki in širše. Da ne duljim, na tej utvari je Thompson nekaj let kasneje ustvaril svoj ideološki konstrukt. Čavoglavo, itd. Spomni se Okupacije v 26 slikah. To so Hrvati! Ko primerjamo genocide, je hrvaški genocid na Srbi večji od vseh drugih genocidov na Balkanu, skupaj. // Primerjaj Koncert Magnifica – Pri organizaciji koncerta mu je država metala polena pod noge, kolikor je največ mogla. Pri Thomsonovem koncertu pa mu je dala 10.000 ljudi, policajev varnostnega osebja, itd. – ves državni aparat.
https://www.youtube.com/watch?v=GoUExCLqqRk
Šarić je, zdi se, precej objektivno analiziral Thompsona.
Bravo, vedno se veselim vaših prispevkov, ki nikoli ne razočarajo. Odlična definicija evropske ‘levice”, mimogrede.
Hvala!
Ko bodo Hrvati zaprli Koper in nas hoteli zasesti bo prepozno, ne vem zakaj samo hvala koncertu ki spodbuja fanatizem. V tem primeru so celo verske podobe z droni nacistične, saj se navezujejo na splitskega župnika, ki je Thompsona učil nacizma in ker je bila razlika v veri razlog za ustaštvo in sovraštvo proti Srbom in tudi Slovencem, ker pač je Vatikan potiho iz ozadja izumil Hrvate (pomen pretepač, rokovnjač), tudi tako, da je z dekretom dve stoletji nazaj z danes hrvaškega ozemlje izgnal in prepovedal slovenske župnike, zatrli so upor Matije Ambroža (ko da Gubpca), ki je zahteval sloveski jezik v Zagrebu (mimogrede, na HRT je bil dokumentarec v okolici Zagreva še vedno govorijo slovesko, le rečejo jim kajkavci), zakaj so vsi umazanci okoli Slovenije v 2 svetovni vojni sodelovali z okupatorji in bili na koncu v primeru hrvaške in italije celo nagrajeni…vse kar se je dogajalo.. gledal sem samo posnetke (iitak ne cele) me je bilo samo groza horda fanatikov, ki jih ne zanima resnica in potem vračanje v srednji vek z vero, ki je bila glavni krivec, da je suženjstvo trajalo skoraj 2000 let res temu naj se strinjam da je uspeh, ne to je adijo pamet, molite za mir, pa ne lažnivega krščanskega kao da boga, učitelja ljubezni brez ljubezni, ker če se bodo meje premikale pričakujte to hordo fanatkkov z ameriško, židovskim orožjem in blagoslovom župnikov pred vrati, vsi pobožni spremni za dom ali kaj že vzklikajo, spremni pobijati z lažnim blagoslovom, spremni na lažne odpustke, fanatiki, koji vole SAMO svoj narod, e ujeli so se v nekaj grdega, sam odjebejo naj župniki in hrvati in janša pa fajn bi bilo, da bi videli še mal bolj nazaj in mal bolj naprej, jaz jim ne bom ploskal, ker bi se počutil kot da sem del te norije, ki mi je milo rečeno ogabna
Simona, odlična in podkrepljena razmišljanja z dejstvi. Zanimivo, da so mi iz Hrvaške ljudje trdili, da na ta koncert prihaja veliko hrvatov iz Nemčije in drugih držav, kamor so se izselili in se jim za podporo domovini blago rečeno fučka. Kaj bi na to rekla?
Z avtorico se v članku kot celoti večinskem delu strinjam. Pravilno je opisala predvsem delovanju levih politik pri nas in širše, ki so povsem prazne, prežete z lažnimi levimi novodobnimi agendami o človekovih pravicah, ki se največkrat opirajo na LGTB + in vse kar sodi zraven. Tudi financiranje sila obrobnih in po večini vsebinsko praznih privatnih zavodov in organizacij, širše mase pač ne “kupijo”. V resnici odkrito delujejo le v korist korporacij in prozornega sluzastega klečeplazenja pred kapitalom in uničevanju večinskega srednjega sloja. Cerkev seveda izdatno odmaga levim populističnim in vsebinsko povsem praznim puhlicam, saj dobro vedo, da srednji sloj niso njihove “stranke” in/ali konzumenti.
Nekoč je politika obvladovala in postavljala neke meje kapitalu, danes pač kapital vse bolj odkrito obvladuje politiko in lastnikov kapitala niti malo ne zanima blagostanje ljudi. Slednje je vidno tudi pri nas pri nedavni aferi kjer se Petrol kljub lepim dobičkom postavlja po robu politiki…. Ob teh dejstvih se ne gre čuditi, da ob vsevečjem splošnem nezadovoljstvu in kastriranemu levičarstvu, uspeva nacionalizem širom evrope in izjeme ni tako pri nas kot v bližnji okolici.
A da se vrnem h koncertu omenjenega….
Z avtorico pa se nikakor ne strinjam, da moramo v svoji okolici, ali tudi doma gledati rehabilitacijo nekoč kolaboranskih in že davno obsojenih zločinskih sistemov in ideologij, pod pretvezo novodobne domoljubne ideologije, ki jih odkrito pooseblja in propagira prav velika zvezda pastirskega rocka MPT. Sicer drži, da se cela evropa ob vseh problemih zmeraj bolj na glas spogleduje in vrača k obujanju nacizma, fašizma ipd. Odgovornost za takšno stanje je manjšini danes jasna, saj smo videli nebrzdanemu spuščanju neasimiliranih migrantov v evropo, ki da si zaslužijo najmanj enak status, po večini pa še nekoliko boljšega od staroselcev, podprte s strani zgoraj opisanih levih in desnih politik v službi kapitala. In seveda utopičnih zblojenih nevladniških dušebrižnikov, prežetih s človekovimi pravicami podprtih iz strani kapitala. In to je seveda na dolgi rok pravo goišče in “gnojilo” za ustvarjanje desnih samozaščitnih populizmov, ter s tem povezanega odpora do kulturološko drugačnih prišlekov. Pa naj si gre za drugačnost po veri ali barvi kože, in je vseeno ali so prišleki domači sosedski, torej evropski, ali iz drugih kontinentov.
In prav MPTju, oziroma hrvaški desni politični srenji, ki je v devetdesetih rabila ali bolje rečeno uporabila takšne kot je omenjeni pevec za poenotenje naroda je uspelo v celoti. V obdobju po koncu tega nesmiselnega prelivanja krvi v prvi polovici devedesetih pa le še za glasove ter zatiskanju oči pred prikrito rehabilitacijo ustaštva in kolaborantstva nasplošno, kjer je sodelovala RKC. Prav zaradi slednjega (rehabilitacije in RKC), pa so se tam znašli tudi naši rehabilitatorji kolaborantov iz obdoja nacizma in fašizma. Avtorico razumem, da je levim nastavila ogledalo o praznosti in kastriranemu levičarstvu, lahko pa bi se izognila ploskanju hrvaški desni politiki in s tem povezane rehabilitacije, poveličevanja in propagiranja ustaštva, za kar v resnici na hrvaški desnici sploh uporabljajo takšne kot je MPT.