Predvolilna kriminalka v Sloveniji: spopad hlapcev tujega okupatorja

V zadnjem tednu predvolilne kampanje je prišel tisti dan, ko je dno norčevanja iz državljanov preseglo že itak sramotno nizko mejo globine poniževanja. Rajo se je zato zabavalo z raznimi banalnimi akcijami drhali, kot so skrunjenje plakatov ali izrekanje nepomembnih žaljivk, o katerih se v medijih ustvarja prazne razprave. Ker ni vsebine in resne vizije pri navadnih pohlepnih tranzicijskih tolpah na vrhu oblasti, ki so na obeh straneh političnih polov že zdavnaj povsem pokorne interesom hegemonije in tujim obveščevalnim službam, asistirajoči piarovci v etabliranih medijih pa asistirajo praznini brez omembe vrednih vprašanj in pripomb v soočenjih, se seveda spet krepi vzvod izvajanja pritiskov na čustveno labilno kritično populacijo. Spet se mora aktivirat antijanša sindrom, ki je drsel v zaton, kar pomeni, da je obstajala nevarnost, da bi volivci v previsokem odstotku volili tudi manjše ali nove stranke.

Trudili so se s sugestijami agencij za merjenje volilnega razpoloženja javnosti, a ni šlo dovolj dobro. Oh, ne vemo, kakšen bo rezultat, pa bi morali vedet. Delovanje teh agencij v predvolilni kampanji bi bilo treba ukinit, če bi želeli vsaj pogojno razpravljat o težnji po bolj poštenih volitvah. Ukinit bi morali tudi neenakopravno financiranje strank, kar pomeni prejemanje sponzorskih sredstev diktature kapitala, s pomočjo česar je načrtno blokirano možno prosperiranje delavskih in kakršnih koli socialno naravnanih strank, saj je logično, da jih ne bodo finančno podpirali kapitalisti. Prepovedat bi bilo treba tudi financiranje lažnih nevladnih organizacij, ki se financirajo iz tujine in so v praksi navadni šihtarji za tuje obveščevalne službe in interese hegemonije. Torej ob blokadi prodanih medijev in selektivnih obilnih donacijah tudi najrevnejše in druge deprivilegirane populacije sistemsko nimajo šans za soupravljanje v veleopevani »demokraciji«!

Zato se male in slabo opazne stranke večinoma cufajo le za prestop praga 1% volivcev, da par mandeljcev prejema plačo in sredstva za brkljanje v prazno. Država financira neresnost, slabo motivacijo ali celo depresivno sliko, ki ne obeta preboja za resne spremembe, da bi maskirali realno stanje navadne legalizirane goljufije domnevno močnih strank z močnim omrežjem v gospodarstvu in institucionalni infrastrukturi ter z lobiji, ki se med seboj občasno spopadejo. Kot se spopadajo med seboj tudi vse nelegalizirane mafije. Češ, saj podpiramo izvenparlamentarne in nove male stranke, a so … khmmm … pač zanič.

V resnici gre za sistemski demotivacijski blef. Eden izmed mnogih seveda. Ta blef ohranja status quo pozicijo, ki omogoča, da se legalizirana prodana mafija na levem in desnem polu (saj so v tranziciji pri plenjenju, ugrabljanju in razprodaji države krasno sodelovali) ves čas reciklira na vrhu oblasti – v Sloveniji od lopovske tranzicije dalje. Volivci si nismo izborili še niti pravice do preferenčnega glasu za izbiro poslancev v parlamentu, čeprav je bila volja izglasovana na referendumu. A kaj ko mora voljo državljanov potrdit legalizirana mafija v parlamentu, ki se ukvarja predvsem s tem, kako psihološko pomirjat ali nategnit državljane. Velereforme in razni ukrepi vodijo po tej ali drugi poti v isto sranje na koncu vijugaste ceste. Tudi s pomočjo pamfletarjenja in medijsko kooperativnega blokiranja odgovorov na vprašanja o najpomembnejših podrobnostih. Na primer:

G. predsednik vlade, ali res krepite javno zdravstvo ali v imenu boja proti privatizaciji po ovinkasti poti omogočate, da bodo iz javnega zdravstva pobegnili najbolj kakovostni in izkušeni kadri med zdravniki in drugim zdravstvenim osebjem, s čimer boste krepili zasebno zdravstvo? Boste v javno zdravstvo trpali le nov kader, dokler bo še neizkušen, ki bo tudi bolj poceni? Boste uvažali celo cenejši kader iz tujine s sumljivimi referencami? Ste zato ustanovili celo agencijo za uvoz Filipincev in nas čaka razvoj v tej smeri? Zakaj ne naslavljate problema zavarovalnice, ki v javnem zdravstvu blokira zadostno financiranje storitev in hrani dobičke ob koncu leta … “zakajže?”. Ali ste res z izločevanjem napotnic za domnevno nepotrebne operacije in druge storitve skrajšali čakalne vrste, medtem ko koncesionarji nimajo več dela in prehajajo v krepitev zasebnih storitev za petične paciente tudi iz tujine? Ali je šlo morda za izločevanje zdravljenj in posegov kot nepotrebnih, čeprav bi šlo v mnogih primerih za potrebno pravočasno zdravljenje, ki se bo kasneje poglobilo v bolezni in zelo zakompliciralo? Kakšni so kriteriji javnega zdravstva in kdo je odgovoren za njih? Ali bo kakovost javnega zdravstva s pravočasnim zdravljenjem padalo v prihodnosti, medtem ko bo zasebno zdravstvo cvetelo? Kakšni so ukrepi za preprečevanje takšnega scenarija? In kakšen je plan za resen boj proti korupciji v zdravstvu?

Še en primer! Gradijo se neprofitna stanovanja, kar globoko pozdravljam. Ampak predsednik vlade kar naenkrat v predvolilnem soočenju blekne, da bodo zgrajena stanovanja, ki jih po aktualnem tempu itak ne bo dovolj niti za priseljeno delovno silo, ki zaradi kriterijev tipa “mlade družine” ustrezajo kriterijem prej od domače brezdomne populacije, s časom na voljo za odkup stanovalcev. Absurd! Neprofitna stanovanja pomenijo državni kapital države in državljanov! Tako ozemeljski kot nepremičninski. Pomeni zavarovan dom in ozemlje za svoj narod. Tega se zaveda tudi Singapur kot kapitalistična kloaka, ki pa razume prehodnost iluzije o lastnini. To je to, česar Zalivske države na Bližnjem vzhodu zaradi prazne in neumne pohlepnosti niso želele razumet in zato kot omembe vredna varna in stabilna država ne obstajajo. Še posebej če pride do vojne. Tudi za tiste je pomembna neprofitna ponudba, ki so dovolj inteligentni, da niso programirani na iluzijo zasebne lastnine in ne želijo zapravit življenja, duše in duha le za to, da šihtajo na bolezen in smrt le za pridobitev in vzdrževanje nepremičnine, potem pa še za vikendico in dober avto, ker itak ni več razvitega smisla za doživljanje smisla. Ampak v resnici Vlada RS v skladu z diktaturo kapitala gradi stanovanja, ki bodo neprofitna le začasno, sicer pa kmalu spet na voljo za razprodajo države in magari za plenjenje tujcev. Kdor lahko namreč stanovanje kupi, ga lahko tudi komur koli proda.

Ostali desetaki za plače, pokojnine, socialne transferje ali potrebno zdravstveno nego za par evrov gor ali dol, za kar se odvijajo pogajanja leta in leta, so norčava od nekdaj. Prepričujejo nas, da gre za izjemne socialne dosežke, ki v najboljšem sistemu v zgodovini obstoja človeštva pač terja težke napore, da bi med preobiljem, v katerem se stran meče na tone hrane, sežiga obleke za vzdrževanje visoke cene produktov ipd., prišli do varnega dnevnega hranilnega obroka in strehe nad glavo.

Spoštovani državljani in državljanke, živite v predstavi za uporabne prestrašene in neodgovorne idiote, ki se pustijo vodit najbolj brezvestnim prodanim predstavnikom lastne družbe, ki so izvajalci in izgovorjevalci zasužnjevalskega in zlorabljevalskega navodila iz tujine. Oni so plačani za to, vi pa oropani. Največja večina prebivalcev se ne brani pred psihopatsko brezvestno, pohlepno in neumno manjšino.

Scenarij je sestavljen iz dveh polov protagonistov, ki se cufajo za vlogo izvajalcev. Levi in desni. Republikanci in demokrati. Globalisti in suverenisti. Rdeči in črni.  Povsod vlada navidezni razkol, le predložene zgodbe se rahlo razlikujejo. Zadeva deluje po principu “good cop” ali “bad cop”. Kdo je “good” ali “bad” je odvisno od percepcije ideološkega sužnja neoliberalizma. Psevdolevičarji v neoliberalni kloaki običajno bolj intenzivno igrajo na struno dobrih ljudi. Zato svoje volivce vedno bolj prizadevajo z raznimi spoznanji in razkritji, ker izvajajo obilje hinavščine. Manipulacije pač omogočajo agendo, kakršna bi morala v imenu socialnosti realno obstajat. Desnica ima s tega vidika lažjo nalogo, ker se bistveno manj pretvarja. Igra na strune tradicije ter na prepričevanje o blagorju pehanja za lastnino sredi korporacijske diktature, ki naj bi bila baje dobra za ovce, ker baje bogati države. To razlagajo svojim volivcem celo v malih državah, kjer ne more zrast in obstat itak nobena korporacija. Nesmiselno je preizpraševanje, ali so sledilci gurujem slepi in gluhi in ne vidijo, kaj se dogaja z državljani v korporacijski hegemoniji. In kaj počnejo z ekonomskim terorizmom (sankcije), podkupovanjem lažnih revolucionarjev, ropanjem in netenjem vojn tujim ranljivim državam? Pač.

Ja, logično, da ima N’Toko prav, še posebej z zvenečim naslovom Volitve kot disciplinski mehanizem. V imenu svobode (neoliberalizem) se odvijajo uničujoči procesi za prihodnost, pri katerih se zasužnjevanje utrdi in poglobi s pomočjo psihološkega inženiringa, ki s propagando uspešno programira ljudi, da “prostovoljno” zakorakajo še globlje v taborišče, v katerem se sicer itak že svaljkamo in ga sprejemamo kot normalnost. Dokler ne bo Organiziranega bojkota volilnega sistema in konkretnih zahtev po spremembah, ne moremo govorit o smiselnosti volitev kot pomembnega vpliva na našo bodočnost, v kateri državljani demokratično sodelujemo. Ne sodelujemo. Izključeni smo. Sodelujemo le v predstavi, v kateri odigramo vlogo uporabnih idiotov v diktaturi kapitala. Mi ne potrebujemo legalizirane tranzicijske mafije, ki nas najbolj bučno poziva na volitve iz hrama demokracije ali predsedniške palače. Oni pa zelo potrebujejo nas, da omogočimo legalnost volitev, tudi če v ozadju ne poteka vse po pravilih. Še bolje pa je, če zadostimo kriteriju legitimnosti volitev z visoko volilno udeležbo, na kar se bodo še bolj z veseljem sklicevali, ko bodo še naprej rovarili po ugrabljeni, skorumpirani in prodani državi. Našo odločitev za njih, ki se vedno zgodi s pomočjo njihovih intrig, bodo z veseljem oznanjali in se nam posmehovali, ko bomo spet z dolgimi nosovi bolščali v nateg, kot to počnejo vsi težkokategorni narcistični motenci in psihopati.

Kriminalka za butalce z domnevnim zgodovinskim škandalom vmešavanja tuje obveščevalne službe v slovenske volitve

Ker je bila predvolilna kampanja kot običajno prazna, zelo se pa zaostrujejo geopolitične metamorfoze, ki jih prodani in spolitizirani etablirani mediji v Sloveniji sploh ne obravnavajo in vzdržujejo politiko absurdnega molka, smo v zadnjem tednu pred volitvami fasali intrigo, ki bi morala naivne volivce spet naščuvat, da bi volili na podlagi antijanša sentimenta, ki je pač edini adut obeh polov, da se vzdržujejo na vrhu koalicije in opozicije.

Gre seveda za tranzicijske vzdrževance na vrhu politike, ki so po osamosvojitvi države krasno sodelovali pri plenilskih rabotah, kasneje pa so se med seboj tudi stepli in skregali za prgišče plena in nadvlade. Tipičen primerek je Robert Golob – sin svojega očeta na vrhu Soških elektrarn – ki je svojo kariero na čelu Gen-i zgradil s pomočjo SDS-ovega Igorja Bavčarja na vrhu Istrabenza. Istrabenz je odkupil Golobovo zasebno podjetje brez rezultatov. In potem je šlo vse le navzgor. Golob se je kasneje bratil tudi z našimi provincialnimi biznismeni na nasprotnem polu. Lahko si je na ministrstvu pisal zakone po meri za trg energetike ipd. Goloba je vedno politika preočitno zanimala toliko, kolikor je koristila pač biznisu in njegovi karieri. In potem so na Gen-i uporabljali sumljive vzvode delne privatizacije, da bi si izplačevali izjemno visoke nagrade za delovno uspešnost, mimo zakona, ki naj bi takšne rabote preprečeval. Ampak le če obstaja kdo, ki protizakonitosti sploh obravnava, kaj šele pravično sprocesira preko tožilstva in sodstva, ki sta verjetno že padla pod dno zaupanja javnosti. Z razlogom. In tako se je “moral” Robert Golob očitno prekvalificirat v predsednika vlade, kajti Janševa struja ga je ob prvi priložnosti napodila z vrha Gen-i. Le na položaju predsednika vlade se lahko Golob učinkovito fajta s policijo in drugimi organi pregona, mar ne? Če pride na oblast kdor koli, ki bi ga najraje strpal v čuzo, bodo njegove težave hujše. Če ga kdo lahko dobro razume, je to zagotovo dragi prijatelj in zaveznik Zoran Janković. O našem Zokiju spremljamo že cele oddaje o utemeljenih sumih korupcije in celo o povsem običajnih mafijskih poslih in odpornosti na sodne postopke, a vse skupaj izpade spet le kot likanje državljanov. Kako brezvezni in nezainteresirani za državo smo. Buljimo pač. Robert Golob mora na večerjo z Zoranom Jankovićem le dan po predvajanju drila na nacionalni televiziji za poniževane državljane. In res gre. In ni mu treba nič pojasnjevat. Prijatelji pač. In ta človek se zdaj bori za nov mandat s stabilno levo vlado, kot on to imenuje. Saj ni pomembno za nas, ali nam vlada desna ali leva še tako grozna mafija, pod kakršnimi izginja funkcionalnost organov pregona, sodstva, kulture in vseh pomembnih institucij, ki so temelj države! Pomembna je baje stabilnost! Stabilno nas bodo jebali v glavo! Pomembno je, da ni kaosa, drame, revolucij in kakršnega koli dogajanja, ki ne zagotavlja stabilnosti! Horor psihopatske retorike se je že normaliziral.

Pa so v javnost pricurljali predvolilni posnetki, ki so nam pokazali … Kaj?! Zanimivo je to, da so nam pokazali sporno čvekanje oseb, ki so vse po vrsti že znano vpletene v neobdelane in nerazčiščene korupcijske afere. Dominika Švarc Pipan kot nekdanja ministrica, ki ni nič videla, nič slišala in nič razumela v primeru stavbe na Litijski. Enako nima nič z ničimer finančni minister, ki je pristal na tem visokem položaju očitno za nagrado, ker je pomembno sodeloval v ekipi, ki nam je zafurala državnega letalskega prevoznika.

Pojavi se Nina Zidar Klemenčič. Je treba osveževat spomin na krimič, s katerim ne vemo, kaj se dogaja? Očitno nič. In potem še o pristnosti nepreverjen prisluh nekdanji “novinarki” Vesni Vuković, ki je glavna figura pri aferi visokih donacij Gen-i spletnemu mediju Necenzurirano.si, ki je seveda že v prejšnjem predvolilnem času redno objavljal članke v prid stranki Gibanje Svoboda in s tem nemoteno nadaljuje. Vuković je totalno brez sramu takoj po prejšnjih volitvah dobila službo v kabinetu predsednika vlade, žena glavnega piarovca na Necenzurirano.si pa funkcijo na čelu UKOMA. Zdaj se vrstijo še sramotni prisluhi z Darsa, kar tudi ni noviteta. Marsikaj verjetno še sledi. Bistvo pa je, da ne gre za sveža razkritja, ampak zgolj za opozorilo na številne korupcijske afere, o katerih ni ne duha ne sluha, ali so sploh obravnavane s strani ustreznih institucij ali niso. Briga nas, mar ne? Smo že vajeni.

Robert Golob z ekipo je očitno presodil, da smo že disciplinirani in da nas stara slama v teku s prisluhi ne bo posebej ganila, če bodo udarili z gromkim vreščanjem, da korupcija ni problem, če se državi godi veleizdaja! Veleizdaja paktiranja z genocidno državo Izrael! Toliko lepše, mar ne? Tuja obveščevalna služba se baje vtika v volitve v Sloveniji! Tako smo baje kar naenkrat pomembni.

Kriki o veleizdaji, kakršne po izreki predsednika vlade Slovenija baje ne pomni, so namenjeni seveda kritični masi državljanov, ki lahko pogoltnejo vsako krilatico, ker nimajo pojma, kje živijo. Ker nimajo pojma, kaj se je dogajalo v tranziciji, na čem je temeljila osamosvojitev in kako v odnosu do pokornosti tujim obveščevalnim službam in interesom še vedno živimo. Žalostno. Ampak ja. Takšna je scena.

Lahko pa osvežim spomin na eno zadnjih najbolj komičnih anekdot. Sova naloži organom pregona aretacijo dveh ruskih vohunov v Sloveniji. Kot izvemo, je navodilo podala CIA. In naša Sova pokima. Aretirajo vohuna. Čez nekaj mescev sklene Biden dogovor s Putinom o izmenjavi ujetih vohunov. CIA spet “pokliče” Slovenijo in ukaže, da moramo izpustit iz zapora ruska vohuna. Brez besede čudi, kaj šele jamranja, se aktivirata naša politika in sodstvo, ki mora priredit vse postopke, da ne bi bilo preveč prizadeto spoštovanje do naše zakonodaje, ko delujejo po navodilu tujih agentur in držav. Vojko Volk, svetovalec za mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, ki je bil sicer celo zgodovino tipičen politik iz vrst desnice in je še danes, mora požret globok cmok, saj je že neštetokrat izkazal svojo rusofobijo, ki je le za kanček manjša od gneva nad nekdanjim obstojem Jugoslavije ob silnih emocijah do hlapčevanja Slovencev pod Avstro-Ogrsko. In cmok tudi »profesionalno« požre. Veselo nastopa pred kamerami, ko ZDA pohvali Slovenijo. Pridna Slovenija, ker aretiraš, kogar nam paše aretirat in izpustiš iz zapora, ko in če nam spet paše. Volk celi Sloveniji pere možgane, kako ponosni smo lahko, ker smo izpeljali tako pomembno akcijo, za katero nas je dementen Biden pohvalil. V resnici smo spremljali benignost naše države pod popolnim nadzorom CIE in delovanje Sove kot podružnice tuje agenture. Enako se je celo javno zgodilo v primeru Milorada Dodika. Vlada se ni strinjala s prepovedjo vstopa Dodika v državo, vendar je Sova žugala s strahom, kaj bo pa rekel gospodar, če ne bomo ubogali, in so se uklonili. In ta vlada bi zdaj rada butalce prepričala, da je zgrožena nad domnevnim vmešavanjem tuje agenture v slovenske volitve.

»Tajno društvo PGC« vodi Slovenijo

Zadeva je še mnogo bolj absurdna. V predvolilni boj so po objavi posnetkov poslali na sceno predstavnike znanega šopka lažnih nevladnih organizacij v Sloveniji, ki so financirani iz tujine in podrejeni tuji agenturi. CIA je ustanoviteljica projekta “soft power” z vsemi NED, DEI, USAID ipd. organizacijami, ki jih je Donald Trump sicer oklestil, a predvsem kadrovsko preusmeril, da demokrati ne bi povsem obvladovali projekta. Tako da je mnogim paničnim celicam v EU ostala le še podpora preko EU razpisov zaradi geopolitičnih sprememb. Da Soroševe Open Society spet posebej niti ne omenjam.

Nika Kovač je postala vodja tuje organizacije D-Hub, ki je ena izmed tovrstnih organizacij, ki se ukvarja z vmešavanjem v volitve tujih držav in deluje na sprožanju barvnih revolucij, demonstracij ali državnih udarov, kar imenujejo boj proti avtoritarnim oblastem v boju za demokracijo. Na to so na primer ZDA računale nazadnje v Iranu, ker so že aktivirali skupine, a pridni kadri po izbruhu vojne zaenkrat ne želijo pod bombami razgrajat na ulici za spremembo režima. Ni udobno. Več o nevladnih organizacijah, ki to niso in ki delujejo v ugrabljenih državah, si lahko preberete v prispevku Inštitut 8. marec in skrivnost uspeha psevdocivilnih družb. Gre seveda za interes globalistov pod diktatom hegemonije, ki se jim fučka za diktature, saj odlično sodelujejo z diktaturami, kot so npr. Zalivske države in predvsem tudi sprožajo diktature, kot v zadnjih primerih Afganistana ali Sirije itd. Izvajajo discipliniranje držav, ki se upirajo brutalni privatizaciji, razprodajanju države, uničevanju kulture in identitete narodov in služenju interesom Zahodne diktature kapitala. Financiranje tretjerazrednih celic, ki jih vodijo običajno mladi, nerazgledani sorodniki ali prijatelji etabliranih politikov, ki in ker so zaupanja vredni in hvaležni za službo v imenu nečesa pomembnega. D-Hub Nike Kovač je po javno dostopnih podatkih prejel kar 9 milijonov dolarjev sponzorstva od zgolj Open Society za obdobje treh let.

In Robertu Golobu se je očitno zdela dobra ideja, da na teren pošlje tri mušketirje: Niko, Mukija in Boruta (Borut Mekina politično agitatorske revije Mladina). Presodili so, da bo na največjo kritično maso slovenskega naroda čustveno najbolje vplivala mularija (tako se obnašajo), če se predstavi, da oni branijo in vodijo državo. Ne preiskovalni organi in državne institucije. Oni so mega preiskovalni profesionalci, ki razkrinkavajo magari Mosad. Ne le to! Ta mularija lahko na tlesk prikliče vse etablirane medije v državi, da prisluhnejo še tako luknjasti zgodbici ob priloženem infantilnem obnašanju in retoriki na ravni najstniškega nadebudnega krožka. “Ej model” retorika in obilje propagandnega vzklikanja. Zgodba pa vsebuje insinuacijo, da je Janez Janša s SDS najel zasebno obveščevalno podjetje Black Cube, ki je pravzaprav Mosad, ker v njem delujejo tudi bivši Mosadovci, in naročil prisluhe. Dobili naj bi se kar na Trstenjakovi ulici, na pločniku pred vrati sedeža SDS. To je seveda tako slaboumno, če bi se izkazalo za resnično, da bi vse ideje o Mosadu kot najboljši obveščevalni službi na svetu padle v vodo ali pa se dogaja nekaj povsem drugega. A zaenkrat so baje amaterski psevdonevladniki v Sloveniji bojda razkrili, da so Mosadovci retardirani. In seveda tudi Janez Janša. Dokazi o čemer koli v tem tinejdžerskem pričanju niso še obstajali. Borut Mekina se je skliceval le na anonimen vir z anonimnimi podatki o anonimnih zadevah. Tako zelo niso imeli nič konkretnega za povedat, da je začela naša Nika hlastat za zrakom in utiševat novinarja z neprijetnimi vprašanji. Agresivno je zaključila tiskovko, nahrulila in utišala celo ubogega Mukija, ki je pretežno le navajal odstavke iz Wikipedije o podjetju Black Cube. Pač izjemna raziskava pridnih šolarjev. Naši mukiji.

Ker so bili trije mušketirji zelo samozavestni, čeprav so zveneli prepričljivo kot akcija Tajnega društva PGC, so mediji še posebej intervjuvali zvezdo Niko Kovač za izjemne preiskovalne dejavnosti. Oni so prepričani, da … blabla … Organi pregona in kateri koli predstavnik katere koli resne državne institucije pa nič. Sova??? No, seveda. Podatek o tem, da se je Black Cube mudil v Sloveniji je bil najbolj verjetno mulariji predan ravno od Sove. To bi pomenilo, da naša obveščevalna služba pošilja v akcijo takšne kadre. Kakšne in katere pa? Ja, tiste, ki se financirajo iz tujine in so v Sloveniji zelo popularne, ker jih predstavljajo Slovencem razumljivi in všečni igralci s tinejdžerskim obnašanjem in temu primerno razgledanostjo in retoriko. Da je dramo priredil ravno ta kader, priča o stopnji spoštovanja do državljanov. Na nuli je. In zelo verjetno imajo prav! Morda je užgalo! Morda je presoja o nivoju večine slovenskega naroda, s kakršnim se zlahka identificirajo, pravilna in si zato zaslužimo to sranje.

Naslednji dan je Vojko Volk (kdo pa drug) potrdil, da naj bi Sova potrdila podatke o večkratnem obisku podjetja Black Cube v Sloveniji. In ne samo to! Da naj bi se res enkrat mudili na Trstenjakovi ulici. Ne potrjeno konkretno na sedežu SDS, ampak pač. Na Trstenjakovi ulici. Ta predvolilna predstava je utrdila utemeljene sume, da je Sova pognala naše “Tajno društvo PGC” v akcijo. Čeprav preiskava še poteka in konkretnih dokazov o vpletenosti Janeza Janše še ni. Se je pa že odvila propaganda. Pred volitvami. Janša je seveda napovedal tožbe. Robert Golob je izjavil, da bodo s preiskovanjem zadeve nadaljevali po volitvah. Ampak pred volitvami je bilo pa treba zagnat politično propagando. Komu služi naša Sova? Očitno “Tajnemu društvu PGC”, ki je hkrati ključna vojska našega Robija. Le sprašujem.

Odvija se boj zlih proti zlim. S težnjo, da bi se volivci spet odločali za manjše zlo na način, da volijo Za ali Proti Janezu Janši. Za ali Proti Robertu Golobu. In da pozabijo na druge volilne možnosti. Ta ideja je še posebej dobra za volilni bazen, ki o obveščevalnih službah in stanju naše države nima pojma. Odločali naj bi se, ali smo bolj zgroženi nad možnostjo izvajanja prisluhov ali nad kriminalom in korupcijo, tudi če nam vodi državo. Robert Golob upa, da so ljudje na korupcijo že tako navajeni, da nas ne gane več. Ne, to nista patrona, ki bi stavila na državljane, da se izrekajo: oh, oboje je treba uredit. Ker ni res. Državljani, na katere bo vplivala ta predvolilna afera pri odločanju na volitvah, se bodo dejansko odločali, kaj jih moti bolj ali manj. Ne, da je oboje nesprejemljivo. Ker večina državljanov sploh nima pojma, kako zelo sta oba pola podvržena služenju tuji agenturi in interesom. Zato se lahko norčujejo iz nas.

Kaj pravzaprav predstavlja in izvaja zasebna agencija Black Cube?

Black Cube je eno izmed izraelskih zasebnih globalnih podjetij, ki obveščevalne in preiskovalne dejavnosti prodaja. Kdor plača, prejme storitve. In niso poceni. Globalno pomeni, da delujejo po celem svetu. In pozor! Black Cube ima sedež v Tel Avivu, Londonu in v Madridu! Velika Britanija in Španija torej brez posebne panike gostita izraelsko podjetje v svoji državi, po kateri se sprehajajo njihovi zaposleni. Ker to ni državna obveščevalna služba, kot je npr. Mosad. Je zasebno podjetje, ki večinoma storitve prodaja korporacijam. Gre torej za agencije na trgu, ki spet služijo predvsem predstavnikom diktature kapitala, korporacijam, premožnim posameznikom in premožnim političnim strujam. Podobno kot jim služijo davčne oaze in drugi sistemski legalizirani odvodi za ohranjanje privilegijev.

Največ zasebnih obveščevalnih služb je skoncentiranih v ZDA, Veliki Britaniji, Izraelu, Kanadi in v Franciji. Black Cube je le ena izmed njih.

V Black Cube so zaposleni nekdanji izraelski vojaški kadri in nekdanji kadri Mosada. Med člani Black Cube so sicer tudi nekdanji sodelavci CIE in Mi6. Za Mi6 in še posebej za CIO je seveda znano, da itak po potrebi sodelujeta z Mosadom, tako da sedež v Londonu ni presenečenje. Večje presenečenje je Madrid. Tudi razvpit in osupljivo učinkovit Mosadovec Robert Maxwell (oče Ghislane Maxwell), ki je živel in deloval v Veliki Britaniji, je hkrati deloval tudi za britansko obveščevalno službo države, v kateri je bil parkiran kot mega medijski mogotec. CIA in Mosad pa sta prepletena zaradi vplivnih judovskih lobijev in korporacij v ZDA. Omenjene obveščevalne agencije se lahko na terenu kdaj pa kdaj spopadejo zaradi različnih interesov, hkrati pa vseeno nemoteno sodelujejo v skupnih interesih. Včasih je spopad tudi lažno uprizorjen. Sodelovanje CIE z Mosadom je nedavno javno potrdil ameriški senator Ted Cruz, ko se ob izbruhu Epsteinovih dokumentov in vojnem desantu na Bližnjem vzhodu ni bilo možno več pretvarjat, da sodelovanje ne obstaja.

Nenavadno za takšno vrsto obveščevalne agencije je, da se zdi, da so tako zlahka razkrinani, ker so bili razkrinkani že nekajkrat. Čeprav s tem prevzame breme agencija, naročnik pa ostane nerazkrinkan ali ni odgovoren za postopke, ki so lahko nezakoniti v tuji državi. Zdi se, kot da jim v določenih primerih ni bilo preveč mar za razkritje, ker je šlo vedno za prisluhe, ki so že rezultirali v efektu. Mar ni vendarle negativno za agencijo, da so razkrinkani? Morda. Razen če je kdaj bolj pomembno, da se pokaže moč vpliva, v tem primeru Izraela. Kako pa? Tako, da nikoli niso bili za nič, za kar so bili v tujih državah obtoženi, tudi obsojeni. Razen enkrat v Romuniji. Zgolj na večmesečno pogojno kazen. Niti dneva ni preživel nihče od kadrov v zaporu in odšli so pač domov. Njihova dejavnost – preko 500 primerov do zdaj – je sicer pisana. Od razkrivanja relevantnih protipravnih dejanj do zgolj sramotenja ali razkrivanja prikrivanih dejstev. Njihove tarče po naročilu niso vedno le uboge žrtve. Kot tudi v slovenskem primeru tarče niso uboge nedolžne žrtve. Na Islandiji so na primer razkrili koruptivno in kriminalno delovanje kitolovcev, zaradi česar so ustavili kitolov. Na Madžarskem pa je Black Cube z javno objavljenimi prisluhi razkrinkaval in spravljal v zadrego točno takšne nevladne organizacije, kot so pri nas Inštitut 8. marec ali Danes je nov dan s številnimi sateliti, zaradi česar se še toliko bolj goreče razburjajo.

V zrelih civiliziranih državah, ki ščitijo realne žrtve, na sodiščih upoštevajo tudi nelegalno pridobljene prisluhe, če so ti pomembni za pravičen razplet primera. Slovenija je država z nadpovprečno nizko toleranco do nezakonito pridobljenih prisluhov v imenu poseganja v zasebnost, kar pomeni znižano občutljivost na pravičnost. Ta problem se je javno pokazal kot alarmanten v primeru Balkanskega bojevnika, ko so baje izključevali celo prisluhe policije zaradi drobnih zdrsov v postopku. Za zanemarjanje dokazov v raznih primerih je pri nas lahko uporabno tudi tožilstvo, ki zamuja s postopki ali pozabi na kakšen pomemben datum in že najbolj razvpiti veljaki romajo nasmejani na prostost. Tudi zapadlost primerov lahko zelo koristi privilegiranim kriminalcem, nemalokrat uglednim karieristom v neuglednih državah. Objave nelegalnih prisluhov ali posnetkov v javnosti pa so seveda protizakonite v vsakem primeru.

V državah, ki zaslovijo po nezaupanju v pravično in kakovostno delovanje organov pregona in sodišč, se najbolj pogosto pojavljajo medijski linči ali javne objave nezakonito pridobljenih posnetkov. Tudi kot izhod iz nemogočega položaja. In Slovenija je že predobro na tej poti. Morda kmalu ne bo nihče več v državi računal na uveljavljanje pravice po neenakopravno dostopni potratni pravni poti, ki ne obeta pravočasnih in poštenih rezultatov v uglednem roku, ampak bo na spletu pač vedno več razburljivih razkrinkavajočih pričevanj ali posnetkov. Tako prirejenih in lažnih kot pristnih. Ker se vedno manj ugledne in vedno bolj ugrabljene države tega zavedajo, se veselijo nove ideje, ki jo omogoča tehnologija. Zasuvanje spleta s ponaredki, tako da ne bo možno več ločit pristne objave od lažne. Če bo lažnih objav dovolj, bi lahko nadzor nad nami spet popolnoma prevzeli etablirani mediji v spregi s politiko in kapitalom kot edini sli ene in edine “resnice”.

Kako se aktualna Vlada RS podreja tujim vplivom celo pred našimi očmi?

Medtem ko je ministrica za zunanje zadeve javno priznala, da so verjetno pritiski iz tujine botrovali hinavskemu odstopu Slovenije od pridružitve tožbi JAR proti Izraelu za izvajanje genocida v Gazi, se predsednik vlade brani, da je razlog v njegovi domnevni izjemni modrosti. Bojda želi tožbo proti Netanjahuju in ne proti državi, s čimer bi po njegovem mnenju obtoževali vse državljane Izraela! Takšno neumnost lahko izreče v upanju, da bi odzvenel kot moder človek, le popoln geopolitični in zgodovinski analfabet. Če bi namreč vsaj zadostno poznal delovanje ameriškega vojaškega oporišča Izrael na Bližnjem vzhodu, bi ga bilo sram izrekat takšne nebuloze. Obtožba države ne pomeni obtožbe državljanov, ampak obtožbo državnega aparata, saj nikoli ni za takšne zločine odgovoren le en človek. Še posebej v primeru, ko gre za delovanje na državni ravni, ki se izvršuje daljše obdobje in ni odvisno od enega predsednika. No, nikoli ni nič odvisno od enega predsednika. Poleg tega mora država sama predat obtožene politične veljake sodišču v Haagu, sicer jih nihče na svetu ne more aretirat v matični državi, razen če vstopijo v tujo državo, ki obtoženega aretira.

Izraelska nomenklatura, vključno z Mosadom, bi in bo celo sama žrtvovala Benjamina Netanjahuja za kakšno sojenje ali pa ga kar odstrelila, če bo treba. Ker tako delujejo za višji cilj. Tako ravnajo z vojaki in civilisti (Hanibalova doktrina), s politiki (Itzak Rabin …), z Mosadovci (Robert Maxwell, Jeffrey Epstein …) ali s komer koli, ki in ko ogroža višji cilj. V Izraelu ogromna večina judovskih državljanov podpira pregon Palestincev iz Gaze, preko 90% pa jih podpira napad na Iran. Napad na Iran pomeni tudi uničenje ključnega zaveznika Palestincev. Zato ima JAR vsebinsko prav, Robert Golob, ki je pokazal polno zavedanje, kako ničvredna mrtva črka na papirju je bilo varno nesmiselno priznanje Palestine za pomiritev slovenskih državljanov, pa spet muti in manipulira. Blabla, strašni Izrael! Ko gre za kaj resnega, pa … se naš predsednik vlade servilno uklanja interesom Izraela, Mosada, ZDA, EU in vsakogar, ki pride mimo. Pri obtožbah Netanjahuja se počuti varnega le zato, ker se preočitno udinja globalistom, torej predvsem ameriškim demokratom s svojimi podkupovalnimi lovkami, ki enako sodelujejo z Izraelom in Mosadom, le ta trenutek jim ne ugajajo Trumpovi kameradi, ker niso na oblasti oni.

Kar predstavljam si, kako se je Golob počutil prefrigano, ko nas je nategoval, češ da smo sprejeli sankcije proti Izraelu, kar se tiče kupovanja orožja. Vendar sprejet zakon vsebuje varovalko, da sankcija velja le v primeru, če ne škodi interesom Slovenije. Spet mrtva črka na papirju, zaradi česar Slovenija kupuje izraelsko orožje (najraje preko Nemčije) in reševalno letalo. Vse lahko koristi interesom Slovenije, mar ne. Izraelska letala pa očitno tudi mirno pristajajo na našem letališču. Le Netanjahu ima prepoved vstopa v državo, ker Netanjahu seveda itak ne bi imel časa in volje obiskat Slovenije in ker bi ga tudi Slovenija zaradi obtožnice Mednarodnega kazenskega sodišča itak morala aretirat, če bi “nevemzakaj” prišel. Lahko ga seveda ne bi predali in bi se uprli ICC-ju, ampak za naše vrhovne politike bi bilo odločanje o tem, kaj naj naredijo, da se ne bi komu zamerili in preveč izpostavili, nepredstavljiv stres. Ker ne premorejo nobenih vsebinskih stališč ali vrednot, ki bi jih napajale z voljo do česar koli smiselnega in vrednega. In se ne borijo za nič, razen za svoje puhle materialistične interese. Ker niso državniki.

Tanja Fajon je osramotila Slovenijo, ko je takoj po napadu ZDA in Izraela na Iran klicala na razgovor zaradi kršenja mednarodnega prava iransko veleposlaništvo. Iran se je seveda branil in z droni napadal Zalivske države, ki le kopičijo finančno bogastvo, ostajajo izpraznjene kakršne koli identitetne in kulturne vrednosti, predstavljajo naftno proizvodnjo za ohranjanje petrodolarja in zato gostijo ameriška oporišča na svojem teritoriju. Iz teh puhlih držav, kjer predstavljajo kulturo influencerji, kulturno vrednost pa prodajalna zlata, botoksa ali kaj podobno žlahtnega, smo reševali naše državljane na oddihu, ki so doživeli sveto grozo, ker so slišali glasne poke na nebu, nekateri pa ostali celo več kot trideset ur brez toplega obroka. Samo sendviči za vrle popotnike na begu. In že je naša krepostna ministrica za zunanje zadeve ječala od groze nad kršenjem mednarodnega prava, ki ga bojda krši Iran. To pa še ni vse! Na enak pogovor zaradi kršenja mednarodnega prava, ki ne obstaja več in z vidika enakopravne obravnave držav tudi nikoli obstajal ni, pa je takoj zatem poklicala tudi ruskega veleposlanika. Logično, saj je Rusija edina resna zaveznica, ki napaden Iran oskrbuje z obveščevalnimi podatki in še marsičim. Morda je Volodimir Zelenski izvajal kakšne pritiske, kajti ministrica je svojo potezo na kratko utemeljila, da kliče na zagovor rusko veleposlaništvo zaradi enega napada v več let trajajoči vojni v Ukrajini, kjer je umrlo nekaj civilnih žrtev. Mislim, da šest. To si je privoščila celo po tem, ko je v Iranu umrlo več kot sto deklic hkrati zaradi napada Izraela na šolo. Ukrajina se je po logiki stvari pridružila vojni v Iranu, s čimer se Zelenski, ki je itak nekoč izrekel, da si želi, da bi Ukrajina po koncu vojne postala kot velik Izrael, celo na vse grlo hvali in prilizuje ZDA in Izraelu. Na strani Izraela in ZDA s prestrezanjem dronov Ukrajina pogumno brani prodane Zalivske države.

O tem in še o marsičem vam naši večni vrhovni politiki in prodani slovenski mediji neradi poročajo. Deficit vsebine jee tako hud, da razumem, da je Igor Bergant v zadnjem tednu predvolilne kampanje v svoji skrajno benigni “pogovorni oddaji” klepetal o medvedih. Točno takšna je posrana scena v Sloveniji. In seveda … ob vsem priloženem se je naša vlada pridružila ad hoc organiziranemu Posebnemu sodišču za sojenje Rusiji za vojne zločine. Da dol padeš! Zakaj? Ker jih ob oboroževanju EU za netenje vojne z Rusijo baje skrbi, da sojenja na Mednarodnem sodišču v Haagu ne bo, oni pa baje zelo spoštujejo mednarodno pravo. To počnejo, medtem ko ZDA izvajajo piratske napade, ugrabljajo predsednike tujih držav, izvajajo masaker nad Iranom in v Gazi … Vsi, vključno celo s sprenevedavo stranko Levica, sodelujejo pri teh nebulozah s popolnoma enakimi izgovori. Baje branijo mednarodno pravo. Očitno tisto mednarodno pravo, ki je od nekdaj delovalo in še vedno deluje kot vzvod ZDA za discipliniranje, ropanje in uničevanje držav. Skupaj s svojimi podjetnimi priležniki na vrhu EU. Zato me v resnici tudi ukrepi proti Izraelu ne ganejo. Dokler so ZDA nedotakljive, mednarodno pravo ne obstaja.

Bodo morale psevdonevladne organizacije spet garat v Sloveniji na terenu ali bodo le uprizarjali teater po navodilu?

In kaj si v tej deželi ob vsem priloženem omislijo za epilog predvolilne kampanje? Absurden šov o domnevnem delovanju obveščevalnih služb! S posebno misijo za idiote, da bi odvrnili pogled stran od vladnega klečeplazenja v interesu ZDA, EU legalizirane mafije in Izraela ter korupcije med lastnimi kameradi. Kaj je cilj izjemne akcije? Pokazat s prstom na Janeza Janšo, da je povezan z Izraelom in z Mosadom, kar naj bi bilo za njih strašno, ker Izrael izvaja genocid v Gazi, čeprav v praksi ne delujejo v mednarodni sferi nič drugače, kot bi ravnal Janša. Že cilj je totalno prazen, ker stranka SDS z Janšo na čelu nikoli ni skrivala svoje zavezanosti ZDA, Nemčiji in Izraelu. Ravno obratno. Tudi genocida v Gazi niso obsodili. Volivci SDS, NSi in Logarjevih Demokratov lahko dobro vedo, kaj volijo. S tem da je Anže Logar sicer enako antisocialen, od ostalih desnih strank pa še bolj rusofobno nastrojen brez resne (geo)politične izkazane razgledanosti in argumentacije, kar lahko Slovenijo že strateško zelo kaznuje v prihodnosti.

Žal pa udobja pri odločanju ni v primeru nasprotnega političnega pola, še posebej v primeru neoliberalne stranke Gibanje Svoboda. Gre za kopičenje sprenevedanja in prakse, po kateri se eno govori, drugo izvaja in ogromno prikriva. V resnici večina volivcev še vedno ne ve, kdo je Robert Golob in zakaj je sploh pristal na položaju predsednika vlade. Kdor si domišlja, da zato, ker je sanjal o karieri pomembnega državnika, je verjetno kdaj pretrdo padel na glavo. Za hranjenje narcizma so obstajale za Roberta Goloba bistveno bolj udobne in donosne variante. Ki so se zaradi boja lobijev končale dovolj brutalno, da se mora za ubranitev kapitala … pardon … sebe, očitno pred našim obličjem in z vašo volilno pomočjo borit za nadzor nad organi pregona. Uspeva mu. Tako zelo, da baje najpomembnejše obveščevalne, preiskovalne dejavnosti in sestavljanje obtožnic v Sloveniji opravljata že kar Nika in Muki. Kako bosta morala skupaj z Jašo in drugimi uličnimi performerji šele garat, če bi zmagala na volitvah desnica. Demonstracije bodo spet vsak teden. Kar ni slaba novica za speči slovenski narod.

Zamislimo se nad to šlamastiko!